20. marec, zaključek radijskega tedna ORF: Radijsko bogoslužje iz mestne župnijske cerkve Beljak-Sv. Jakob

Volitve v župnijske svete in ekumena kot teme, ena postaja je bila tudi v Tinjah

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Radijsko bogoslužje in prenosi v živo iz Beljaka-Sv. Jakob kot zaključek radijskega tedna. Foto: Tiskovni urad/Assam

Zaključek radijskega tedna ORF o temi „Cerkev med ljudmi“: na dan volitev v župnijske svete v nedeljo, 20. marca, bo ORF Koroška gost v Beljaku-Sv. Jakob. Od 10. do 11. ure prenaša Radio Kärnten bogoslužje iz mestne župnijske cerkve Sv. Jakoba z mestnim župnikom Richardom Pirkerjem. Glasbeno bo sv. mašo oblikoval zbor mestne cerkve sv. Jakoba (vodstvo: Klaus Waltritsch) in Melisso Dermastia na orglah. Izvajali bodo dele iz maše „Missa Simplex II“ Rihardsa Dubra.
Volitve v župnijske svete in ekumena na Koroškem kot temi zadnjega dneva radijskega tedna.
Popoldne zadnjega dne radijskega tedna ORF, ko je ORF Koroška pred volitvami ves teden poročal o volitvah in cerkvenih temah iz raznih koroških regij, bo povsem v znamenju volitev v župnijske svete. Od 14.10 do 15. ure bo ravnateljica Dušnopastirskega urada Elisabeth Schneider-Brandauer gostja v oddaji „Kaffee und Kuchen“. Od 15. do 18. ure bo ORF Koroška poročal v živo o volitvah župnijskih svetov na Koroškem. Nadaljnje vsebinsko težišče nedeljskega popoldneva bo tudi ekumena na Koroškem. Gosta bosta superintendent Manfred Sauer in Helmut Gfrerer, provizor v Weißensteinu, Kellerbergu in Brezah.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Tinje - psotaja radijskega tedna (Foto ORF)

Mestna župnijska cerkev Sv. Jakoba, na južnem delu Glavnega trga v Beljaku, je ena izmed večjih triladijskih cerkva pozne gotike na Koroškem. Prvotna cerkev iz 11. stoletja je bila prvič omenjena leta 1136 kot podružnica Marije na Zilji. S potresom leta 1348 je bila cerkev porušena. Nova gradnja je trajala več ko sto let. V reformaciji je bila cerkev sv. Jakoba evangeličanska cerkev, leta 1594 pa spet katoliška. Župnija je bila do konca oglejskega patriarhata leta 1753 pod goriško škofijo, od časa Jožefa II. pa pod krško škofijo. Leta 1909 je postala mestna cerkev. V njeni notranjosti je dragocen visoki oltar z izrazitimi rezbarijami iz rokokoja iz let 1784/85. Omembe vreden je tudi poznogotski križ na oltarju (1509). Pod njim je Marijin kip iz 17. stoletja, ki ga obdajata sv. Lavrencij in sv. Jakob. Kamnita prižnica Gallusa Seligerja je iz časa, ko je bila cerkev še evangeličanska. Cerkev krasijo baročni oltarji in kipi iz 18. stoletja ter grobnice iz 16. do 18. stoletja. Veliko sliko sv. Krištofa iz sredine 15. stoletja pripisujejo Tomažu Beljaškemu. Med kapelami je omembe vredna Leinigerjeva kapela iz leta 1482 s poznogotskim figuralnim krstilnikom, poznogotskimi stoli (1464) in gotskimi kipi svetnikov.