Hanzi Pogelsckek je svoj 60. življenjski jubilej obhajal v krogu najbližjih »z lastno družino ter z bratoma, s sestro in s sorodstvom, s katerim sem preživel moja otroška leta na domačiji že dolgo pokojnih staršev«. Prav ti spomini in korenine mu pomenijo veliko, saj so zanj takšni življenjski mejniki predvsem »trenutki za poglede nazaj, za spomine na pretekla doživetja in hkrati čas za premislek za prihodnost«.

Na svoji poti se Hanzi Pogelschek nikoli ni imel za samoumevnega protagonista. Z veliko iskrenostjo poudarja, da je bil vedno deležen pomoči drugih: »Na moji življenjski poti sem bil neštetokrat deležen pomoči srčnih soljudi ter tudi Božje pomoči in dobrohotnosti.« Posebej dragocena mu je podpora družine in najožjih prijateljev, ki jo vidi kot temelj zaupanja in oporo tudi v kriznih trenutkih: »Če se lahko zanesemo drug na drugega, je to osnova in največji garant zaupanja.«

Poklicno je njegovo življenje tesno povezano s šolstvom in manjšinskim izobraževanjem. Na pobudo kolegov se je leta 2013 potegoval za mesto ravnatelja Zvezne dvojezične trgovske akademije, bil izbran na hearingu in 1. decembra 2013 prevzel ravnateljstvo ob upokojitvi prve ravnateljice Maje Amrusch-Hoja. Šolo je dobro poznal že prej, saj je od leta 1993 poleg Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru poučeval tudi na HAK-TAK. Tako je poznal ne le šolsko skupnost, temveč tudi strukture in smernice te pomembne manjšinske ustanove.

Dobro zasnovani izobraževalni profil šole za Evropo in čezmejno sodelovanje ter skrbno pripravljena predaja ravnateljstva so mu omogočili, da je šolo razvijal naprej. Ob že obstoječih težiščih informacijske tehnologije ter menedžmenta za šport in kulturo so razširili ponudbo v smer ekologije. S konceptom menedžmenta za okoljevarstvo in energetiko ter okoljske tehnike, tudi v sodelovanju s partnersko šolo HTL1 Lastenstrasse.

Že na začetku svojega delovanja mu je uspelo preurediti upravne prostore in urediti novo konferenčno sobo, tako da je »vsaka kolegica in vsak kolega dobil svoj delovni prostor z računalnikom«. Posebej dolgotrajno in vztrajno pa je bilo prizadevanje za postavitev fotovoltaične naprave na šolah na Janežičevem trgu. Prva prošnja z izdelanim konceptom s partnersko šolo HTL1 je skupno z ravnateljico Slovenske gimnazije Zalko Kuchling oddal leta 2017, kar pa so zavrnili. Šele letos, po osmih letih, so končno realizirali PV-napravo z okoli 140 kWhp.

Obdobje pandemije koronavirusa opisuje kot zelo zahtevno, posebej za mlade. Izguba socialnih stikov, prekinjena komunikacija in umik v individualizirane virtualne svetove so po njegovem mnenju pustili resne posledice. O socialnih medijih pravi, da povzročajo »upadajočo neposredno človeško komunikacijo kot tudi reduciran čas koncentracijske sposobnosti«. Podobno kritičen je do eksplozivne rasti umetne inteligence: mladi se pogosto nekritično zanašajo na rezultate, ki jih proizvajajo programi, kot je ChatGPT, zato se morajo učiti preverjanja in kritičnega razmišljanja.

Pomemben steber šolskega življenja je zanj šport. V zadnjih letih po pandemiji so uspešno uvedli program za pospeševanje športa in zdrave šole s certificirano kantino ter dodatno neobvezno vadbo. Dijakinje in dijaki dosegajo izjemne uspehe, šola pa je prejela srebrni pečat kakovosti šolskega športa in je članica Sport-HAK Austria. Ker je sam odraščal s športom, ve, kako pomembna je telesna dejavnost za zdravje, učenje, vztrajnost in koncentracijo.

Osrednji cilj njegovega pedagoškega dela ostaja jasen in zahteven: mladim v petih letih dati potrebno dvojezično gospodarsko znanje v prijaznem, odprtem okolju, zaznamovanem z jezikovno in versko toleranco, ter jih usmeriti v samostojne, odgovorne mlade odrasle in zavedne evropske demokrate. Posebej ganljiv trenutek zanj je vsako leto valeta, ko maturanti z zrelostjo in hvaležnostjo zapustijo šolske klopi. »Veselim se, ko ponovno srečam absolventke in absolvente ali na našem maturantskem plesu, ob drugi priliki ali ko nam zaupajo njihov naraščaj pri vpisu na našo šolo.«

Dvojezično zvezno trgovsko akademijo vidi kot povezovalno nit med narodi, jeziki, verami in kulturami ter kot prostor, ki širi duh zedinjene Evrope in regionalnega sodelovanja v prostoru Alpe-Jadran. Ob tem opozarja na nevarnosti renacionalizacije, avtoritarnih sistemov in podnebnih sprememb. Mladi naj bodo multiplikatorji za ohranjanje demokracije, miru in odgovornega odnosa do stvarstva. Poseben pomen pripisuje tudi ohranjanju slovenščine kot živega manjšinskega jezika, kar se kaže v rednem sodelovanju dijakov na številnih manjšinskih in spominskih prireditvah.

Zasebno Hanzi Pogelschek najde ravnotežje doma. Uživa čas, ko je ob vikendih in počitnicah doma med svojimi najdražjimi skupno ob kuhanju, vrtnarjenju in obdelovanju rodne zemlje pokojne tašče. Rad kolesari, se sprehaja po naravi, dela v gozdu in posebej uživa dneve, ko se poda s prijatelji v gorski svet – še posebej v gore Julijskih Alp. »Pomemben mi je večerni čas ob branju knjig.«

Vera je zanj od mladosti »osebno srčni dar in pomembna smernica« – živel jo je kot ministrant, desetletja kot lektor in tudi član farnega sveta v Podgorjah.

Svoje razmišljanje sklepa z jasnim sporočilom: Pri vseh potrebnih modernizacijah, tehničnih inovacijah in spremembah v družbi so pomembni stebri zanesljivost, samoodgovornost in medsebojno zaupanje in spoštovanje, da naša družba ne izgubi svojega jedra in ne razpade.
»Veliko izzivov imamo. Treba je ščititi še posebej mlade, otroke, ohraniti demokracijo v Evropi, se zavzeti za mir po svetu, negovati okolje in Božje stvarstvo, jemati segrevanje planeta in izgubo biodiverzitete resno in ne tajiti probleme in že vidne posledice – kot je rimski filozof Lucius Annaeus Seneca pred skoraj 2000 leti povedal: Reluctante natura, irritus labor est, prosto prevedeno »Če se zoperstavi narava, je trud/delo zaman«.«