Koptska Cerkev na Koroškem

Pravoslavni kristjani praznujejo božič vsako leto 6. in 7. januarja. Sledijo julijanskemu koledarju in zato praznujejo Kristusovo rojstvo 13 dni kasneje kot katoliška Cerkev in protestanti, ki sledimo gregorijanskemu koledarju. V Celovcu je zelo aktivna pravoslavna cerkev Egipčanov, tako imenovana koptska Cerkev. V mestnem okraju Št. Rupert deluje in vodi pravoslavno-koptsko župnijo menih pater Balamon: »Želimo si ohraniti svoje tradicije in se zelo radi vključujemo v družbo. Želimo si pa tudi več moralne podpore in več sodelovanja z drugimi kristjani.«

Glavna božična liturgija poteka 6. januarja zvečer, začne se ob 19. uri in traja do polnoči. Družine se postijo do svete maše, ki je tradicionalna v koptskem jeziku. Celotno mašo hkrati prevajajo v nemščino in arabščino in to na dveh televizijskih ekranih na levi in desni strani cerkve. Na ta način vsak ve, za kaj gre v sveti maši.

50 družin iz Celovca, Beljaka in Špitala ob Dravi redno prihaja k bogoslužju v cerkev, v bivšo tovarno za celovško železniško postajo. Poslopje so člani cerkvene družbe sami kupili leta 2004. Obnovili in pregradili so poslopje z lastnimi sredstvi. Od tedaj naprej tu deluje in živi menih pater Balamon. Ne le po zgledu, temveč tudi po obleki se egipčanski menih razlikuje od drugih državljanov. Oblečen v črni albi nosi na glavi črno kapo, na kateri je z zlato nitjo všivan koptski križ. Križ je usmerjen v dve smeri hkrati, zato je vedno viden z vsake strani. Marsikdo ga je na cesti že nagovoril na to. Marsikdo tudi misli, da je musliman, čeprav je križ s korpusom Jezusa Kristusa viden na zaprsju. Križ, znak kristjanov.

Posebnost pravoslavne-koptske Cerkve je, da obhaja cerkveno leto bolj v veri kot v tradiciji, poudarja pater Balamon in dodaja: »Molitev in post sta zelo pomembna v naši veri. V letu se postimo 200 dni. Tedaj se prehranjujemo vegansko. Izjema je 43-dnevni postni čas pred božičem, tedaj jemo poleg sadja in zelenjave tudi ribe.« Kopti se postijo tudi vsako sredo in vsak petek. Edina izjema je 50-dnevni čas po Kristusovem vstajenju. Tedaj izpade postni čas.

Kopti, vključno z otroki, strogo upoštevajo vsa pravila, saj sta molitev in post bistvena elementa pri izvajanju koptske vere. Tudi sveta maša se malenkostno razlikuje od katoliške: Sveta maša se začenja z jutranjo molitvijo, ki ji sledijo besedila iz svetih knjig in obhajilo. Bogoslužje traja približno dve uri. Sedaj, v časih ukrepov zaradi koronavirusa, so seveda dovoljene izjeme, saj tudi člani koptske Cerkve upoštevajo vse omejitve.

Ekumensko gibanje je za Kopte zelo pomembno. »Pomembno je, da ostajamo v stiku z našimi brati in sestrami v veri. Vsi kristjani imamo enak izvor. Pomembno je, da ohranjamo skupnost kristjanov.« Kaj si želi od katoliške in protestantske Cerkve? »Potrebujemo moralno in bratsko podporo. Kopti smo kristjani in smo tu. Na Koroškem želimo ohraniti svoje tradicije in zelo pazimo, da se vključujemo v družbo. Prosim, ne pozabite nas! Radi bi tudi videli, da se cerkve spet napolnijo z verniki. Podpora drug drugega in ohranjanje odnosov – to je zelo pomembno. Najbolj potrebujemo pa podporo naših bratov in sester v veri ‘Mi smo tu za vas! Mi vas vidimo in vas podpiramo. Na nas se lahko nanesete!’«

Koptska pravoslavna cerkev je starodavna cerkev egipčanskih kristjanov, s sedežem v Aleksandriji (danes Kairo) in izvira iz delovanja apostola Marka. Začetniki cerkve segajo nazaj v prvo stoletje. Koptska cerkev je narodna Cerkev kristjanov v Egiptu. Legenda pravi, da jo je ustanovil evangelist Marko in je zdaj v tako imenovani vzhodni veji pravoslavnega krščanstva. Kopti sami se raje imenujejo privrženci starodavne apostolske Cerkve.

Kdo so Kopti? Kopti veljajo za neposredne potomce starih Egipčanov. Njihov jezik ima veliko skupnega z jezikom starega Egipta. Pater Balamon pravi: »Koptski jezik je mrtev jezik Egipčanov!« Danes koptski jezik skoraj ne uporabljajo več in se je ohranil le v cerkveni službi in pri verouku (tudi v Celovcu). Koptska cerkev še danes predstavlja največjo Cerkev Egipta, ki šteje okoli 90 % egipčanskih kristjanov. Pripada družini starih vzhodnih Cerkva, ki so postale posebno cerkveno telo po Kalcedonskem koncilu leta 451.

Pojav muslimanov v 7. stoletju in močna več stoletna islamizacija pomenita za koptsko Cerkev drastičen upad vernikov. Zasledovanje omenjenih je še vedno navzoče. Pravoslavna-koptska Cerkev ima 14 milijonov vernikov in vernic po vsem svetu, od tega 12 milijonov v Egiptu. Od leta 1976 naprej so Kopti navzoči tudi v Avstriji. Medtem jih je 6.000 vernih in 12 župnikov. Ena izmed sedmih cerkva je v Celovcu. V mestnem okraju Št. Rupertu, na južni strani glavne železniške postaje, se srečava 200 vernic in vernikov. Leta 2003 je država Avstrija priznala koptsko Cerkev in od leta 2004 naprej je škof Gabriel predstavnik pravoslavne-koptske cerkve v Avstriji. (www.kopten.at)

Alexandra Praster