Športno društvo Zahomc je skupaj z občino Straja vas ter številnimi častnimi gosti in obiskovalci praznovalo 70. obletnico obstoja. Hkrati je praznoval svoj 70. rojstni dan – obhajal ga je 8. marca – olimpijski zmagovalec in najslavnejši smučarski skakalec društva Karl Schnabl. Na proslavi so odprli tudi dogradnjo večnamenske hiše Šiše. V 70-ih letih se je pri ŠD Zahomc marsikaj spremenilo, mnogo pa tudi ohranilo.

Športno društvo Zahomc je zimski športni klub v Zahomcu v občini Straja vas na Zilji. Društvo skrbi za naravno skakalnico in podpira športnike v disciplinah smučarskih skokov, nordijske kombinacije in teka na smučeh. Poleg tega društvo spodbuja tudi dvojezičnost Zilje.

Zgodovina društva

Janko Wiegele iz Zahomca je leta 1952 med nesrečo s plazom v Heiligenblutu spoznal slovenskega smučarskega skakalca Janeza Goriška ter Stanka Bloudka, ki je pozneje zgradil 30-metrsko skakalnico.

Naslednje leto, 1953, je bilo športno društvo Zahomc uradno registrirano. Ustanovitelji so Janko Wiegele (+), njegov brat Franc Wiegele, Hansi Millonig, Franc Schnabl in Franc Zwitter. Prvi trener je bil Slovenec Janez Saksida, predsednik društva pa je bil Janko Wiegele. Kot predsednik je vedno in povsod skrbel, da delo Športnega društva Zahomc ni bilo omejeno zgolj na športne dejavnosti. Njegova zasluga je tudi, da je bil šport prepoznan kot združevalna sila tako znotraj države in čez državne meje. Ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih.

Uspehi

Leta 1969 je Sepp Gratzer kot skakalec slovenskega društva prvič postal avstrijski prvak. Sedemdeseta leta pa so bila najuspešnejše obdobje, ko je Ziljan Karl Schnabl na zimskih olimpijskih igrah leta 1976 osvojil zlato in bronasto medaljo. Leta 1980 so začeli nabirati nov naraščaj v društvu: Paul Erat, Norbert Mörtl in Franz Wiegele mlajši so dosegali odlične uvrstitve. Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju leta 1982 je Hans Wallner na veliki skakalnici dosegel srebro v ekipni tekmi. Franz Wiegele mlajši je postal leta 1983 svetovni prvak med juniorji in leto navrh je poletel v Planici nov avstrijski rekord.

Potem je športno društvo doletel strašen udarec: leta 1988 je nenadoma umrl duša in gonilna sila društva Janko Wiegele. Martin Wiegele, brat umrlega predsednika, je v sodelovanju z Jankom Zwittrom, Ignacem Wiegelejem ter trenerjem Francem Wiegelejem pripravljal gradnjo sodobnega skakalnega centra v Zahomcu. Skrb je veljala posebej naraščaju, zato je društvo navduševalo otroke za interesne skupine v ljudskih šolah.

V letih 1993 in 1994 so dogradili skakalnice, vlečnico ter snežne topove. Skakalni center je služil za trening in prireditve koroškemu in avstrijskemu naraščaju. Odprtje novih skakalnic v »Nordijskem centru dežele Koroške« je bilo istočasno nova motivacija za pomladek – vsako leto organizirajo 4-5 državnih in mednarodnih tekmovanj. Športno društvo Zahomc je navduševalo tudi dekleta za skakalni šport in jim nudilo strokoven trening, zato so pospeševali šolanje novih trenerjev (Franz Wiegele mlajši, Martin Wiegele mlajši in Janko Zwitter mlajši). Ker so bile dane možnosti za trening in tekme na skakalnicah z umetno podlago v Beljaku in drugih krajih po vsej Evropi, so skoki postali celoletni šport. Istega leta sta bila v klubski program dodana tek na smučeh in nordijska kombinacija, in še razvoj skupine deklet na skakalnici.

Leta 1998 so začeli skupaj z občino Straja vas in gasilskim društvom Zahomc graditi večnamensko hišo, danes znano kot zahomška Šiša. Za Športno društvo Zahomc so bili predvideni prostori za fitnes, telovadbo, garderobe za športnike, prostori za pripravo smuči, pisarna, garaža ter dvorana za večnamensko uporabo.

Leta 1999 je postal mladi skakalec Stefan Kaiser svetovni prvak na moštvenem prvenstvu in je osvojil bronasto kolajno v skokih posameznikov.

Leto kasneje je bila tudi precej uspešna sezona za društvo. Tanja Drage je postala avstrijska prvakinja, Katrin Stefaner pa druga. Koroški prvak v skokih je postal Martin Kuglitsch. V nordijski kombinaciji sta si priborila Tomaž Druml in Katrin Stefaner prva mesta.

Ženske v društvu

Sonja Schoitsch, vnukinja Franca Wiegeleja, je kot triletna deklica začela skakati in s tem so se odprla skakalna vrata tudi za dekleta. Leta 1994 so v društvu trenirali prvo dekliško ekipo. Franc Wiegele je bil tudi tisti, ki se je zavzemal za ženske. Trenutno najbolj uspešna skakalka društva pa je Hannah Wiegele, vnukinja Franca Wiegeleja. Na mednarodni ravni je prvič tekmovala 16. septembra 2017 v Seefeldu. Njeni najboljši rezultati doslej so bile različne uvrstitve med prvo deseterico. V prejšnji sezoni je zasedla 2. mesto v medcelinskem pokalu na Finskem.

Posebej pomembna člana društva sta brata Franc in Martin Wiegele. Franc je bil v društvu od samega začetka, najprej kot soustanovitelj, nato kot skakalec in pozneje, tudi še danes, kot trener. Martin pa je od leta 1988 naprej predsednik društva.

Martin Wiegele starejši

Martin Wiegele je od leta 1988 naprej predsednik Športnega društva Zahomc. Čeprav sedaj stanuje v Vajškri pri Beljaku, njegovo srce bije za Zahomc in tamkajšnje družinsko društvo. Kot predsednik se zelo trudi za ohranitev slovenskega jezika. V društvu gleda na to, da vsaj osnovne stvari pove v slovenščini. Zelo pomembno je tudi, da pri športnih dogodkih omenjajo ime društva v obeh deželnih jezikih.

Franz Wiegele starejši

Franc Wiegele je že 70 let aktiven v športu, od tega 55 let v nordijskih disciplinah. V tem času je treniral in izobrazil več ko 170 skakalcev in skakalk. Že kot 15-letni fant je pomagal pri gradnji skakalnice. Rad se spominja časov, ko je treniral s štirimi fanti, tako imenovanimi zahomškimi orli, to so Hans Wallner, Sepp Gratzer, Hans Millonig in Karl Schnabl, ki so potem postali svetovno znani. Z njimi so na začetku sedemdesetih let majhna vas Zilje, občina Straja vas in majhno dvojezično društvo postali svetovno znani.

Iz nič je pred 70-imi leti v Zahomcu nastalo nekaj svetovno znanega in pomembnega. Franc Wiegele je od vsega začetka vključen in tudi ena izmed gonilnih sil in duša športnega društva Zahomc. Prizadeval si je in si še vedno prizadeva za ohranjanje in ohranitev slovenskega jezika ter za navezovanje stikov z drugimi narodi.