Uvodni spev (introitus) ob prvi adventni nedelji se spoprijema s psalmom 25: »K tebi, Gospod, vzdigujem svojo dušo. Moj Bog, vate zaupam«. Pri poslušanju teh gregorijanskih spevov imamo vtis, kot da pevci potrebujejo nekaj zaleta, da bi premagali to veliko oviro. Latinski spev »At Te levavi« to izraža še bolj direktno: Poskusili naj bi preprosto navkljub vsem napačnim razlagam in negotovim predstavam o Bogu tisti nov začetek, kakor je to opisal Rainer Maria Rilke, ko je opazoval Apolonov torzo: »Moram spremeniti svoje življenje!« Ali ni že končno napočil čas, da svoje življenje kot verujoči na novo usmerimo (v smer Boga), da poleg spodrinjenih zgodb o propadu Cerkve, samo insceniranih diktatur naše svobode mnenja preprosto začnemo opuščati vse, kar je staro, vse, kar je ustaljeno, vse, kar v ravnodušnsoti obžalujemo v svojem svetu, da za trenutek občutimo Njega in Njegovo skrivnost?

Ne odpovejmo se približevanju Boga

Tudi v dnevni molitvi ob prvi adventni nedelji se glasi: »Bog, utrdi nam voljo, da bomo prihajajočemu Kristusu šli naproti z dobrimi deli.« To bi bil namen: namesto preveč za oči bolečih pogledov na mobilni telefon se sami na novo usmerimo in poskusimo živeti pravično in se z dejanji ljubezni pripravljajmo na Kristusov prihod. Odpovejmo se izgovorom (majhnim lažem) in s tem lahko raste naša osebnost, podarimo Bogu pet minut svojega dragocenega časa in s tem pustimo žarek luči v svojo kamrico duše, prisluhnimo sosedu, čeprav se nam to zdi nesmiselno. Advent pomeni, da pripravimo srce za novo srečanje, da postanemo sami polni pričakovanj, sredi razsvetljenih lučk, ki nam ne morejo razsvetliti notranjosti, zato pa na zunaj podarjajo veselje. Advent pomeni, da se ne odpovemo približevanju Boga, da postanemo notranje živi.

Avtor Richard Pirker je mdr. farni provizor celovških far Sv. Modest in Sv. Peter in duhovni asistent Katoliške akcije Koroška.