Na Radišah živijo 13-letni Damjan Lampichler, mama Sandra, oče Marko, brata Luka in Mitja, zelo blizu je tudi babica Nadika. Vsi so zelo povezani s Slovenskim prosvetnim društvom Radiše in radiško faro. Prav tako pa je njihova velika ljubezen šport, že Damjanov dedek Nuži Lampichler je bil navdušen športnik.

Damjan Lampichler, igralec U15 pri KAC, je letos v svoji kategoriji osvojil kar dva naslova prvaka – tako v avstrijski kot v slovenski ligi. Ob takšnih trenutkih je veselje zelo veliko. Damjan pripoveduje, zakaj se je odločil ravno za hokej: »Ko sem bil majhen, sem šel z očetom večkrat gledat tekme KAC. Pri KAC-u je igral tudi moj idol Paul Schellander, zaradi njega sem začel igrati hokej.« Hokej je hitra igra, tudi to ga je navdušilo. Že pri svojih štirih letih je Damjan Lampichler mami rekel, da bo igral hokej. Mama mu je takrat odgovorila, da bo lahko začel trenirati, ko bo šel v šolo. Tega odgovora ni pozabil. Ko je šel v šolo, je takoj vprašal: »Kdaj je trening?«

Na začetku so bili »bambini« treningi, potem se je hitro uvrstil v U8 in tako naprej. Čeprav prej nikoli ni bil v drsalkah, se je na ledu takoj znašel. Hokej trenira že osmo leto. Na vprašanje, če je bil vmes kdaj trenutek, ko si več ni želel trenirati, Damjan Lampichler v hipu odgovori: »Ne.« Trening ima 3-krat ali 4-krat na teden, odvisno od tega, ali je v tistem tednu tudi tekma. Treningi ne potekajo samo na ledu, ampak tudi off-ice, ko na primer tečejo in imajo gimnastične vaje. Na leto ima Damjan Lampichler okoli 40 tekem. Ne boji se jih, strah spada zraven, na tekme se dobro pripravijo. Pri hokeju je pet igralcev in vratar, vsak ima svojo pozicijo, Damjan je branilec.

Športni tempo je nekaj posebnega, a za Damjana Lampichlerja ni naporen. Na primer, ko imajo tekmo kje daleč, se odpeljejo zjutraj ob 6. uri in se vrnejo naslednji dan ob dveh ponoči. Družina ga pri športu zelo močno podpira. Pri KAC-u je sedaj tudi nekaj slovensko govorečih igralcev, med seboj se pogovarjajo slovensko. Ko je bil U11 in U13, še ni bilo toliko Slovencev v ekipi. V slovenski ligi so bili kar presenečeni, da igralec KAC zna slovensko.

Damjan Lampichler obiskuje 4. razred Slovenske gimnazije in tam bo obiskoval tudi višjo stopnjo. Zadovoljen je, da lahko dobro usklajuje šolske in športne obveznosti, gimnazija to podpira. Pa tudi v klubu jih zelo spodbujajo, trener vedno reče, da je šola najpomembnejša, potem je šele hokej. »Disciplina je zelo pomembna,« pripoveduje. Kabine morajo biti pospravljene, na treninge morajo priti točno. Damjan Lampichler ima tudi v svojem prostem času rad šport. Poleti igra namizni tenis, nogomet in včasih odbojko. Na Radišah imajo v lepi naravi veliko možnosti za sprehode. Igral je tudi klavir, a ni bilo časa za vse. Brat Luka je glasbenik, igra tudi pri skupini Ladja, brat Mitja pa igra košarko pri KOŠ-u. Damjan Lampichler uživa na treningih in tekmah ter si želi, da bi postal hokejist. »Zelo pomembno je, da se s soigralci dobro razumemo,« pripoveduje o skupinskem duhu. V ekipi imajo tudi eno punco.

Za šport je Damjana navdušil dedek Nuži Lampichler, skupaj sta gledala in analizirala hokej, nogomet, formulo 1 ... Dedek ga je tudi zelo rad vozil na treninge, peljal ga je po daljši poti, ki je bila Damjanu bolj všeč. Tako sta imela več časa za pogovor.

Mateja Rihter