Že več kot 20 let sta del slike Otroškega dneva. Med prvimi sta na kraju tega vsakoletnega največjega srečanja otrok v krški škofiji. Njuno mesto je tam, kjer je »kasa«. Tam so nekdaj otroci dobivali bone za pijačo in jedačo in tam dobijo sedaj zapestnico iz traka. Tako vsakdo ve, da so plačali pijačo in jed. 

Magdi Baumgartner ne razmišlja dolgo, ko opisuje, kaj je Otroški dan. »To je srečanje s prijatelji, to je zame tradicija in vsako leto fiksni termin. Pa seveda ima Otroški dan zame poseben pomen – to je Andreja, ki ga vsako leto do potankosti organizira.« Otroški dan pa je zanjo tudi dan, ko sreča mnogo znanih obrazov, spoznava tudi mnogo novih obrazov otrok, ki so prvič na Otroškem dnevu. 

To izkušnjo deli z njo tudi Marta Pirker-Frühauf, ki ugotavlja, da srečuje nekatere družine vsako leto. Posebnost tega dneva vidi tudi v dolgi tradiciji. »Nekateri so prišli na Otroški dan kot majhni otroci in prihajajo sedaj s svojimi otroki. Nekako se predaja ta dan iz roda v rod.«

Magdi Baumgartner je doma na Bistrici pri Št. Jakobu. Ima tri otroke. Stari so 27, 17 in 7 let. Dvakrat je bila na Otroškem dnevu noseča, tako da sta vsaj dva njena otroka že zelo zgodaj spoznala to prireditev. 

Marta Pirker-Frühauf je doma v Spodnjih Goričah pri Rožeku. Im dva otroka v starosti 12 in 8 let. 

»Fletno je vedno,« zatrjujeta Marta in Magdi. Toda nekaj se je v njuni karieri spremenilo. Hudomušno pripomnita, da je bil začetek najprej pri razdeljevanju klobas otrokom, potem pa sta prevzeli višje naloge, »zaupali so nama blagajno in denar«. 

Otroški dan je zanju tudi spoznavanje novih krajev in župnij v škofiji. Kajti vsak takšen dan je močno povezan z župnijami. Tako vsako leto tudi srečata najbolj marljive ljudi v župnijah, ki Otroškemu dnevu s pripravljenostjo sodelovanja vtisnejo svoj pečat. Ugotavljata pa tudi, da je Otroški dan vedno bolj tudi prireditev, ko se družine zavestno odločijo za družinski izlet. 

Magdi in Marta se spominjata otroškega dneva, ko še ni bilo postaj. Takrat je bila sveta maša in mnogo petja. To je seveda tudi sedaj še tako, vendar imajo leta dolgo svoje nezamenljivo mesto postaje, ki jih otroci ljubijo in so lahko ustvarjalni. 

In kako bo naslednje leto? Seveda bosta spet prišli Marta in Magdi. To bo za otroke kot vedno tudi prva postaja, kjer dobijo zapestnico in programski zvezek. In njune želje? »Da bi ta tradicija ostala in da bi bilo vedno lepo vreme.«