Manifest Alpe-Jadran

Mir za vsakega človeka pomeni kaj drugega. Mir v Alpsko-jadranski regiji je v središču trijezičnega manifesta, programskega besedila, ki ga podpirajo s 35 komentarji znane osebnosti Avstrije, Italije in Slovenije. Med njimi tudi ugledna imena, kot so Drago Jančar, Hellwig Valentin, Anna Baar in Heinz Fischer.

Nemško-italijansko-slovenska publikacija z naslovom »Manifest(o) Alpe-Adria« obsega dobrih 500 strani in je izšla v uredništvu Wernerja Wintersteinerja, Cristine Berette in Mire Miladinović Zalaznik. Kot sta v uvodu napisala Wintersteiner in Beretta, bi s publikacijo »radi spodbudili zamisel regije Alpe-Jadran kot mirovnega laboratorija in tako prispevali k ponovni oživitvi utopije demokratične skupne Evrope, ki se opira na lokalne izkušnje čezmejnega skupnega življenja in delovanja, ne da bi pri tem izgubili izpred oči globalnega razvoja in globalnih tendenc.«

V publikaciji spodbujajo s šestimi točkami, kako bi lahko postal prostor Alpe-Jadran laboratorij »za mirno Evropo«. 1. Spominjanje. 2. Civilizacija in barbarstvo Evrope. 3. Globalizacija zahteva svetovljansko mišljenje in ravnanje. 4. Alpe-Jadran kot utelešenje hrepenenja po drugačni politiki. 5. Mirovna regija Alpe-Jadran, uresničena z mnogimi majhnimi koraki. 6. Utopija kot vir moči: uporaba »čuta za mogoče«. Publikacija je obširna in zanimiva ter zagovarja spominsko delo kot »delo za prihodnost«, da s pogledom nazaj na preteklo stoletje zbiramo moči za svetovljansko politiko pravičnosti, enakosti in svobode. Za politiko, ki se ne boji, lotiti se velikih sprememb in povezovati globalno mišljenje in ravnanje z regionalnim mišljenjem in ravnanjem v regiji Alpe-Jadran. Vredno se je poglobiti v tematiko, ki se zelo zavzema za solidarno sodelovanje treh alpsko-jadranskih dežel. Spremeniti mednarodno in nacionalno politiko v pozitivnem smislu, je le eden izmed ciljev Manifesta Alpe-Jadran.

Drago Jančar, 1948 rojen v Mariboru, pisatelj. Za zadnji roman In ljubezen je prejel nagrado kresnik za najboljši roman leta 2018.

»V človeški naravi je, da pozabljamo hude stvari ali jih vsaj odrivamo na dno spomina – kako bi sicer lahko sploh živeli. Bliže nam je misel o svobodi, bratstvu in enakosti ter seveda socialnem blagostanju in prav zato smo se v tem delu sveta tako navdušeno oprijeli evropske ideje, ki je odpirala meje, presegala stara sovraštva in nam ponujala utopijo tolerance, znanja, kulture in veselja do življena z razlikami.«

»Pobudniki in avtorji manifesta imajo prav: treba se je spominjati in treba je oči upreti v prihodnost, iskati nove in drzne možnosti za skupno življenje.«

Heinz Fischer, je bil dvanajst let predsednik državnega zbora Republike Avstrije (1990–2002) ter nadaljnjih dvanajst let predsednik Republike Avstrije (2004–2016)

»Manifest Alpe-Jadran 2018, omogoča pogled na stoletje, ki je za nami, in pogled naprej v mirno in človeško prihodnost.«

Anna Baar, je svobodna pisateljica v Celovcu in na Dunaju.

»Kdor molči soglaša! Odgovorni smo za to in poti temu. War is over. If you do it.«

Antonella Perla, učiteljica italijanščine na Dunaju in v Baslu. Leta 2018 doktorirala na Univerzi v Celovcu o čezmejnem večjezičnem projektu »Drei Hände – Tri roke – Tre mani«.

»Zahteva po učenju jezika sosedov je pomemben cilj in ključna strategija za vzpostavitev kulture večjezičnosti v prostoru Alpe-Jadran. Gre za razvoj transnacionalnega regionalnega izobraževalnega sistema.«

Intervju Werner Wintersteiner: Manifest je program za organizacije

Izdajatelj Werner Wintersteiner je ustanovitelj in nekdanji vodja Centra za mirovno raziskovanje in mirovno pedagogiko na celovški univerzi. Njegova glavna področja delovanja so literatura, politika in mir; kulturno-znanstveno raziskovanje, s poudarkom na regiji Alpe-Jadran; mirovna pedagogika in vzgoja za globalno državljanstvo; (transkulturno) literarno izobraževanje.

Kako je nastala ideja za Manifest? Kakšna je bila in je intencija?

Werner Wintersteiner: Povod je bila ideja, da bi leta 2018 priredili prireditev treh dežel (100 let konca prve svetovne vojne). Izvedli smo jo 11. 11. 2018 z naslovom »War is over. If you want it« v Celovcu z okoli 300 udeleženci in udeleženkami. Pri pripravah so italijanski prijatelji spodbudili, da bi izdelali poziv s pomembnimi temami in zahtevami. Nastalo pa je veliko več: neke vrste načelni dokument, ki naj bi dolgoročno usmerjal delo na mirovni regiji Alpe-Jadran. Ideja mirovne regije je že starejša, pa je bila obrazložena predvsem v obeh publikacijah »Kärnten liegt am Meer« (Drava/Heyn 2012) in »Learning Peace – an Integrative Part of Peacebuilding« (Drava 2014).

Manifest je torej neke vrste program in ostaja upanje, da bi sprejelo ta program čim več ljudi, pobud in organizacij, v Avstriji in Sloveniji, v Italiji in Hrvaškem.

Katere so prednosti in slabosti te Alpsko-jadranske regije?

Werner Wintersteiner: Zgodovinsko so bili Furlanija, Koroška, južna Štajerska, Gradiščanska in tudi številni deli Slovenije ekonomsko zaostali v primerjavi s posameznimi centri. Ker je velik del, kar danes imenujemo Alpsko-jadranska regija, združen v Habsburški monarhiji, je na eni strani prevladovala nemško (govoreča) stran, ki je ovirala razvoj drugih narodov, kakor tudi uigrana delitev dela in kooperacij delov dežel. Po koncu Habsburške monarhije so razpadli ti gospodarski stiki. In niso se izpolnila vsa (ekonomska) upanja za prednosti narodnega samoodločevanja (npr. Trst). Ta obrobna lega je strukturna slabost regije. Nadaljnje slabosti so dolgo trajajoči narodnosti konflikti (italijansko-slovenski in avstrijsko-slovenski), ki so obstajali vse 20. stoletje. Vojne 20. stoletja so vse imele regijo za pomembno prizorišče in so povzročile gmotne, duhovne, psihološke škode, ki so bile s prej omenjenimi problemi še hujše kot drugod.

Potenciala regije pa ni mogoče podceniti: stoletja stare kooperacije, prej samoumevna večjezičnost in multikulturnost so sicer izkušnje, na katere ni mogoče kar tako preprosto navezati, a mogoče jih je ponovno odkrivati. Poleg tega igra vlogo pokrajinska in kulturna raznovrstnost na ožjem prostoru, že vedno turistični adut, kar pa je v času globalizacije – ko je odvisno od tega, da se učimo življenja v raznovrstnosti – več kot turizem. Naposled osnovna ideja Alpe-Jadran, da z združitvijo čez meje in obrobne lege oblikujemo majhen center, Evropo v majhnem. To je potencial, ki ga ni mogoče najti kar tako vsepovsod, in ga je mogoče uresničiti, če se zavestno odločimo, da vidimo Alpe-Jadran kot enoto (v raznolikosti) in ustrezno ukrepamo. Kajti ali Alpe-Jadran sploh »obstaja«, je odločitev volje njenih prebivalcev in prebivalk.

S katerimi izzivi se sooča regija? Kako jih je mogoče rešiti?

Werner Wintersteiner: Sprva so to izzivi kot vsepovsod – ustvariti prehod od družbe rasti na trajnostno družbo; braniti se negativne posledice globalizacije, ne da bi zapadi v nacionalistični populizem; naposled uresničiti evropsko idejo miru, blagostanja in trajnostnosti, in ne brez uničenja ali izkoriščanja globalnega juga. Pandemija nam potrebo po tej transformaciji jasno predoči, hkrati pa preprečuje v trenutku, da se osredotočamo na to nalogo.

Alpe-Jadran ima za to objektivno dobre pogoje – ravno ker ni v središču kapitalističnega razvoja. Vprašanje pa je, ali ima prebivalstvo dovolj intelektualnega potenciala in kulture, da se sooča s temi izzivi. Trditev zagovornikov in zagovornic ideje Alpe-Jadran je, da vzajemno (zgodovinsko) učenje lahko sprosti potrebni potencial od deloma porušenih tradicij.

Kaj je pomembno za skupno, uspešno prihodnost?

Werner Wintersteiner: Pozitivna vizija prihodnosti sicer ni zadovoljiv, a zelo pomemben pogoj za uspeh skupnega oblikovanja prihodnosti. Alpe-Jadran, in posebej mirovna regija Alpe-Jadran, pa bo vedno ostajal eksperiment – transnacionalno združenje, ne da bi se odpovedali državam; ekološko odgovorna ekonomija, ne da bi zatajili prednosti globalizacije; skupna kultura, pri ohranjevanju vseh razlik; živeta večjezičnost, ne da bi prevladoval jezik.

To so avtorice in avtorji treh dežel Italije, Avstrije in Slovenije, ki so napisali 35 komentarjev k Manifestu:

Alessandro Ambrosino, Anna Baar, Cristina Benussi, Cristina Beretta, Alessandro Capuzzo, Sandro Cargnelutti, Giorgio Cavallo, Anna di Gianantonio, Martin Diendorfer, Heinz Fischer, Ignazija Friedl-Jarc, Herbert Gantschacher, Wilfried Graf, Drago Jančar, Dean Komel, Tadej Koren, Claudio Magris, Luca Melchior, Mira Miladinović Zalaznik, Wolfgang Müller-Funk, Antonella Perla, Hans Karl Peterlini, Wolfgang Petritsch, Bettina Pirker, Francesco Pistolato, Fulvio Salimbeni, Thomas Samhaber, Josefine Scherling, Klaus Schönberger, Giustina Selvelli, Heinz Spindler, Jutta Steininger, Marjan Sturm, Hellwig Valentin, Harald Winkler, Werner Wintersteiner, Giorgio Zanin, Darka Zvonar Predan.

Nemško-italijansko-slovenski manifest je izšel leta 2020 pri založbi Löcker, ima 532 strani in stane 34,80 evra.

Kaj vam pomeni »Mir – Friede – Pace – Peace«?

Irmgard Paulitsch: »Narava ... in vest, da si se res potrudil.«

Felix Kucher: »Trenutno: Spoštovanje do sočloveka, tudi če ga ne dobiš vrnjenega.«

Christine Sadnek: »Ta mir, ki ga imam v sebi posredovati drugim, to je pristno in resnično.«

Eda Velik: »Najprej mir v sebi, mir v družini, da ni kreganja, da se lahko stvarno zmeniš in spraviš. Nato, da spoštujemo druge in če potrebno posredujemo in tako ustvarimo mirno sožitje. Mir v širšem pomenu pa je zame tudi čas brez vojn in njenih grozot.«

Katja Gasser: »Podpirati to, da lahko vsak izraža svoje mnenje brez strahu, tudi če se ne strinjam. Drugega videti, kakršen je in ga pustiti.«

Alexandra Praster