Organisation / Organizacija

Nedelja

Za mir v srcu Evrope

Papež Frančišek je na svojem 34. potovanju obiskal Madžarsko in Slovaško in pozval vernike k boju proti sovraštvu in k prizadevanju za sestrskost.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Papež je obiskal Madžarsko in Slovaško (www.vaticannews.va)

Skupno proti sovraštvu

Papež Frančišek je v Budimpešti obhajal bogoslužje s 100.000 verniki pri mednarodnem evharističnem kongresu. Z madžarskim predsednikom Orbanom se je kratko srečal, a je med svojim obiskom Madžarske večkrat kritiziral vlado in družbo. Dialog in pogum za spremembe sta nujna, je dejal papež, medtem ko se predsednik predstavlja kot branilec krščanstva, obenem deluje proti pribežnikom. Papež je kristjane pozval k enotnosti, svaril pred antisemitizmom v Evropi in prosil za prizadevanje za sestrskost. »Skupno si moramo prizadevati za vzgojo sestrskosti, da ne bo prevladovalo sovraštvo, ki se vedno znova razvne in želi uničiti sestrskost. Prit tem mislim na nevarnost antisemitizma, ki še vedno tli v Evropi in drugod,« je dejal papež Frančišek pred predstavniki Cerkva in člani judovske skupnosti. V svojem govoru je poudaril svoje upanje po sožitju med Judi in kristjani »v medsebojnem spoštovanju, človeškem razumevanju in resnični bratski ljubezni«. Svoje razmišljanje je podkrepil s podobo mostu nad Donavo v Budimpešti, ki igra veliko vlogo za svobodo vere in je most skupnosti. Na Madžarskem z okoli 9,8 milijona prebivalcev sta dve tretjini krščeni, nad 100.000 pa je judovske vere, budimpeška skupnost je ena izmed največjih v Evropi. Papež je navezal na umor Judov v drugi svetovni vojni in glede na skupne korenine vere pozval: »Judje in kristjani ne želimo več videti v drugem človeku tujca, temveč prijatelja – ne nasprotnika, temveč brata in sestro.« V zgodovini so pogosto druge »getoizirali«, tako Frančišek. Zato je vse pozval, da so pozorni in molijo, »da se kaj takega ne bo nikoli več zgodilo. Ne smemo več ločevati, živeti v nezaupanju in ignoranci.« Zaključil je z besedami: »Le če bomo korenine miru in poganjki enotnosti, bomo verodostojni v očeh sveta, ki gleda na nas in hrepeni, da bo razcvetelo upanje.«

Sporočilo miru v srcu Evrope

Na Slovaškem v Bratislavi je papež Frančišek povabil ljudi, da krepijo njegovo sporočilo miru in notranje pospešujejo legalnost in boj proti korupciji. To je dejal pri srečanju s slovaško vlado in poudaril, da je ves svet občudoval nastajanje dveh neodvisnih držav pred 28-imi leti kot zgled za mirne prehode. Ta zgodba je zgled za Slovaško, da postane sporočilo miru v srcu Evrope. Država se kosa z izzivi, gospodarska rast po pandemiji naj ne bi vodila le v stremljenje po dobičku, kar bi le še bolj ločevalo kot pa združevalo državo. Papežu so podarili ob prihodu kruh in sol. In na ta preprosta darova se je navezal papež: Kruh moramo deliti in zato je pozval k solidarnosti: »Nikogar ne smemo diskriminirati, krščanski pogled na revne naj ne bi bil breme ali pa celo problem, to so bratje in sestre, ki jih je treba spremljati in varovati. Kruh je označil tudi kot sinonim za pravičnost, ki nikoli ne more biti kupljiva. Zato se je treba resnično boriti proti korupciji. Pri soli pa je papež navezal na mlade ljudi. »Ni obnove brez mladih ljudi. V hektičnem življenju so ljudje utrujeni in pod stresom, ne da bi imeli mesta, kjer bi spet lahko črpali motivacijo in upanje.« Ljudi je pozval, da naj se ljudje zavedajo svojih tradicij in naj jih ne kvarijo dobički in površnost. »Sol vere ni v prizadevanju, da vodimo kulturne vojne, temveč v nežnem in potrpežljivem sejanju Božjega kraljestva, predvsem s pričevanjem ljubezni«.

»Le če bomo korenine miru in poganjki enotnosti, bomo verodostojni v očeh sveta, ki gleda na nas in hrepeni, da bo razcvetelo upanje.«

Srečanje z mladimi

Na vsakem potovanju se papež sreča z mladimi, tako tudi na Slovaškem. Ob koncu svojega potovanja je obhajal bogoslužje v Marijinem romarskem kraju Šaštin. Vernike je pozval, da so znak ugovarjanja po Jezusovem zgledu, ne da bi bili sovražni. Kristjani naj bi pospeševali dialog in bi bili solidarni ter varovali življenje. Pred 50.000 verniki je papež Frančišek pohvalil pobožnost ljudi. Pogled na Marijo odpira ljudi »za vero, ki vodi k usmiljenju. Pozval je navzoče, »da naj so vedno na poti in se ne ustavijo. Če se ustavi Cerkev, zboli. Če se ustavijo škofje, zboli Cerkev. Če se ustavijo duhovniki, zboli Božje ljudstvo.« Mlade je pozval k ljubezni in pogumu, da naj se ne bojijo ustvariti družine, opozoril jih je na virtualni svet, v katerem lahko izgubimo resnične korenine.

Papež v slovaškem romskem naselju: Vedno ste dobrodošli

Na obrobju vzhodnoslovaškega mesta Košice je papež Frančišek obiskal eno izmed največjih romskih naselij v Evropi in tako postavil poseben znak. Na trgu med betonskimi zgradbami je papež spregovoril ljudem: Nihče vam ne brani, da se približate Cerkvi. Romi so bili »pogosto predmet vnaprej ustvarjenega mnenja in neusmiljenih presoj, diskriminacij in predsodkov, obrekovanj in gest. Papež Frančišek je svaril, da shematiziramo ljudi. Že pri svojem obisku Romov v Romuniji leta 1989 je papež prosil odpuščanja, zaradi »diskriminacije, segregacije in zlorabe« proti Romom, kjer tudi »kristjani, katoličani niso bili neudeleženi«. Prehod od predsodkov do dialoga ni preprost, je dejal papež. Integracija je organski, počasni postopek, ki se »začenja z medsebojnim spoznavanjem, se nadaljuje s trpljenjem in ima v očeh prihodnost«. Pred papežem so o svojih izkušnjah spregovorili trije Romi, starejši predstavnik in zakonski par ter se zahvalili papežu za obisk in redovnikom salezijancem za njihovo delo. Paru je uspelo zapustiti naselje, kar je bilo povezano s težavami. Trenutno v naselju Lunik IX v Košicah živi 4.300 Romov. To naselje so zgradili še v sovjetskih časih. Od leta 1989 salezijanski redovniki skrbijo med drugim za to, da spodbujajo otroke in mladino za šolo in njihovim staršem pomagajo pri iskanju dela. Za to so ustanovili majhno socialno središče in cerkev. Odgovorni vodja se je zahvalil ljudem, ki Romom dajo primerno delo, in parom, ki so posvojili romske otroke. Država v nasprotju s Cerkvijo ne podpira dela salezijancev.

S svojim obiskom Madžarske in Slovaške je papež Frančišek želel postaviti v ospredje majhne države, ki nimajo takšne politične teže kot Nemčija ali Francija. Za papeža je jasno, da o za Evropo pomembnem migracijskem vprašanju odločajo neposredne države ob zunanji meji Evropske unije. Tako sta Madžarska in Slovaška pravi naslovnici za njegove pozive.

Gabi Frank