Binkošti so praznik Svetega Duha, ki lahko vedno ustvarja kaj novega. Ta duh je prestrašene učence spodbudil, naj se podajo iz osamljenosti. Iskreno so spregovorili množici o Božjem delovanju. Ta binkoštni dogodek in peto obletnico objave okrožnice o okolju Laudato si (Bodi hvaljen) papeža Frančiška jemljemo kot priložnost za pastirsko besedo, naslovljeno na vse ljudi v Avstriji. Zdaj smo na pragu obvladovanja krize. Javno življenje se postopoma normalizira.

Na tej poti do »prenovljene normalnosti« praznujemo praznik Svetega Duha. V zadnjih tednih je bilo njegovo poživljajočo sapo čutiti v razveseljivem sodelovanju politike in družbe. Prebivalstvo je podprlo stroge omejitve temeljnih pravic. Sedaj se množijo kritični glasovi, ki naknadno dvomijo v sorazmernost predpisanih ukrepov. V tej kritični fazi se zavzemamo za trezno refleksijo preteklosti kot tudi za konstruktivno sodelovanje, ki je usmerjeno v dobro prihodnost vseh ljudi. Da, za to potrebujemo novega duha! Binkoštni prvinski čudež sporazumevanja in duhovnega preporoda je danes mogoč – in potreben.

Binkošti so tudi rojstvo Cerkve. Papež Frančišek vabi, da se mi kot verniki ne ločimo od sveta, ampak presegamo lastne meje, da bi bili s tistimi, ki so fizično, psihično, socialno in duhovno ranjeni. Sveti Duh je za to naklonjenost svetu najpomembnejši srčni spodbujevalnik. Daje nam vse, kar potrebujemo za življenje in reševanje krize. Naslednjih sedem duhovnih darov, ki smo jih izbrali kot vodilni motiv za pastirsko pismo, občutimo kot vabilo, naročilo in sposobnost, da aktivno pomagamo oblikovati »prenovljeno normalnost«. Hvaležni smo, ko vidimo, da so ti darovi in ​​talenti naredili veliko dobrega v številnih ljudeh znotraj in zunaj Cerkve.

V akutni fazi krize, ko smo bili za marsikaj prikrajšani, smo ugotovili, kako zelo smo povezani med seboj in da nič ni samoumevno. Iz tega je rastel duh hvaležnosti, ki lahko dolgoročno oblikuje nov življenjski slog. Hvaležnost daje občutek prave mere in omogoča čudenje. Zdravstvena kriza nam je jasno pokazala, kako krhki smo sami in kako ranljiva je celotna družba. Zato vas vabimo k »duhovnosti hvaležnosti«. Naše življenje je vedno presenetljivo darilo, življenje je dar Boga – od njegovega začetka do naravnega konca. Tisti, ki se začnejo zahvaljevati, osvobodijo sebe in druge iz začaranega kroga zavisti in pohlepa. Hvaležnost je kraljeva pot do Boga.

Kljub fizični razdalji je bilo v zadnjih tednih veliko pobud za ganljivo socialno povezanost. Ne smemo izgubiti te dragocene izkušnje. »Prenovljena normalnost« živi iz duha povezanosti, ki nikogar ne izključuje. Sveti Duh se postavi kot odvetnik in tolažnik ob strani prestrašenih in šibkih. Sedaj je potrebnih veliko razprav, pastoralne oskrbe in ponudb terapije v smislu celostnega zdravja ljudi. Ob 25-letnici članstvu v EU želimo tudi v tem edinstvenem civilizacijskem in mirovnem projektu spodbujati prenovljeno, čez državne meje segajočo povezanost. Šele ko gre dobro našim evropskim sosedom, gre dobro tudi nam.

V preteklih tednih smo doživeli vrnitev solidarnosti. Sosedska pomoč je zacvetela in pomagali so ogroženim ljudem. Binkoštni duh solidarnosti širi srce in um. Zaprtje zaradi koronavirusa je pokazalo pomen delujoče socialne države, učinkovitega zdravstvenega sistema in dobrega sodelovanja med politiko in socialnim partnerstvom. Ta duh prav zdaj potrebujemo v boju proti brezposelnosti, ki je številne ljudi pahnila v velike eksistencialne težave. Krščanska solidarnost je brezmejna. Pokazala se je v velikodušnem razvojnem sodelovanju in prav tako v skrbi za tiste, ki iščejo zaščito. Škofje zato podpiramo vsa prizadevanja, da bi begunce iz begunskih taborišč na evropskih mejah sprejeli tudi v Avstriji.

Z duhom spoštovanja so bili omenjeni ženske in moški v pogosto podcenjenih poklicnih skupinah na področju trgovine, storitev in oskrbe. Veliko teh sistemsko pomembnih poklicev oblikujejo ženske. Zavzemamo se za bistveno več poštenosti pri njihovem plačilu in priznavanju njihovih bremen. Na splošno si želimo novo kulturo razprave v politiki, družbi in Cerkvi. Le živa demokracija, medsebojno spoštovanje in človeška kultura, kjer so napake dovoljene in se iz njih učimo, omogočajo prihodnost. Duh permanentnega ogorčenja in sumov deluje ravno nasprotno. Hud padec gospodarstva in posledična kriza v številnih podjetjih nas ozaveščata o vrednosti podjetnic in podjetnikov za skupno dobro. S svojim premoženjem, strokovnim znanjem in življenjsko energijo ustvarjajo in ohranjajo delovna mesta.

Papež Frančišek je s svojim eko-socialnim programskim spisom »Laudato si« močno spodbujal trajnostni način življenja. Duh pozornosti priganja h kritičnemu pogledu na lastno vedenje in usmerjanje političnih smeri naprej. Brez spreobrnjenja ni obnovljene normalnosti. Boj proti virusu nam je pokazal, kaj razumemo pod besedo nujnost. Prav tako zadeva skrb za nedotaknjeno okolje in skupaj bomo morali narediti vse, da preprečimo dokončno izčrpanost našega planeta Zemlje. Duhovno razmišljanje je nujno za nadaljnji razvoj gospodarstva tako, da je bolj pravično za ljudi, družbo in stvarstvo. Že samo spodbujanje povečanja konzuma nas bo verjetno pognalo nazaj v tisto nenasitno »vedno več«, zaradi česar smo tako mi kot narava očitno zboleli.

Zaželeno normalnost odlikujeta življenjsko veselje in dobra mera potrpežljivosti. Ne smemo odgnati duha radosti, ki smo ga v zadnjih tednih občutili kljub negotovosti. Radost je vedno prvo darilo binkoštnega duha. Pojavi se takrat, ko ljudje ne ostanejo v skrbi za svoje razpoloženje, ampak namesto tega usmerijo pogled in svoje srce na upravičene potrebe svojih sosedov. Radost je nenadomestljiva sveža voda za čas pomanjkanja. Navdihuje kreativne rešitve in pomembno prispeva k odpornosti in notranji obremenljivosti ljudi. Radost preprečuje grenkobo in nepotrpežljivost.

Krščanska vera ne pobriše težav enostavno proč. Vera je posebna moč, ki je potrebna za obvladovanje kriznih razmer. Osrednji del, srce te vere je živ odnos z Bogom, ki ga nosi duh zaupanja. Brez zaupanja ljudje preprosto propadejo, povlečeni v vrtince zatiralskih strahov in negativnih napovedi. Zato je še pomembnejša Jezusova prošnja: »Vaše srce naj se ne vznemirja!« (Jn 14,1) Da bi ohranili mir srca, potrebujemo čas tišine, razmišljanja in molitve, zdravilne prekinitve sredi vsakdana. Tudi obhajanje nedelj spada k temu in je ne moremo žrtvovati za gospodarski dobiček. Prav ob vseh družbenih in socialnih izzivih potrebuje človeška duša hrano.

S prisrčnimi željami za blagoslov na binkošti pozdravljamo vse ljudi, ki živijo v naši državi. Zaupamo, da nam bo s pomočjo Svetega Duha uspela duhovno prenovljena normalnost – začne se v mnogih krajih učenja, razmišljanja in molitve, kjer je že zdaj mogoče občutiti binkoštno ljubezen.

Katoliški škofje Avstrije