Na Pedagoški visoki šoli na Koroškem se izobražujejo študentke in študentje pedagoške smeri, ki želijo postati učiteljice in učitelji. V novi številki Nedelje smo podrobneje predstavili Inštitut za večjezičnost in transkulturno izobraževanje, ki ga vodi Magdalena Angerer-Pitschko. Na omenjenem inštitutu, kjer se za poklic dvojezičnega učitelja izobražujeta tudi Florian Kelih in Dorian Urank, ki ju bomo skupaj z njuno profesorico Pamelo Glušič spoznali danes, učijo in živijo večjezičnost, medkulturnost in internacionalnost.

Rad bi posredoval slovenski jezik

Ime mi je Dorian Urank in prihajam iz Encelne vasi v Galiciji. Za izobrazbo na Pedagoški visoki šoli sem se odločil, ker rad delam z otroki in mladino. Ker sem odraščal dvojezično in je zame slovenski jezik zelo pomemben, bi tega rad posredoval tudi drugim. Pomembno je zame, da se število slovensko govorečih spet poveča in da kot učitelj slovenskega jezika k temu tudi sam kaj doprinesem. Od izobrazbe pričakujem, da bom za izvedbo poklica kot učitelj dobro pripravljen in da bom z vsemi sodelujočimi, in sicer tako z otroki, kolegi kot tudi s starši dobro ravnal. Nadalje pričakujem, da bom vedel, kako se otrokom posreduje učna snov ter učne spretnosti, kot so pisanje, branje in ostale kompetence, ki jih potrebujejo otroci na primarni stopnji. Eden izmed ciljev je, da bom sposoben in dober učitelj. Nadaljnji cilji so še, da bom lahko kot dvojezični učitelj prispeval kaj k večji akceptanci za učenje slovenskega jezika, da bom za otroke na eni strani dober zgled, na drugi strani pa oseba, h kateri bodo lahko prišli, če bodo imeli kake težave. Dorian Urank

Kot učitelj želim prispevati k družbi

Moje ime je Florian Kelih in prihajam iz Sel. Za izobrazbo na Pedagoški visoki šoli sem se odločil iz več razlogov in na koncu po občutku. Eden izmed tehtnejših razlogov pa je bila ponudba dodatne izobrazbe v slovenščini, poleg te tudi zaradi ostale raznolike ponudbe, bodisi v izbiri težišča, prostih predmetov bodisi v izobraževanje v športu, kot npr. zimski ali poletni športni teden s pripadajočo didaktiko. Od izobrazbe pričakujem, da bom pridobil potrebno teoretično osnovo za prihodnje delovanje v šoli, napotke iz prakse in za prakso ter vpogled v učiteljski vsakdan. Predvsem je zame pomemben prenos teorije v prakso. Želim si tudi osebno »rasti« in se znati ustrezno soočiti z izzivi ob izkušenih učiteljicah in učiteljih v šolskih praksah. Seveda pričakujem tudi, da se bom lahko sam preizkusil v poučevanju in ob tem začutil, kako je stati pred razredom, načrtovati pouk in voditi razred. Moj cilj je dokončati študij in nato kot učitelj prispevati svoje k družbi. Florian Kelih

Pogovor s profesorico Pamelo Glušič

Kakšna je bila vaša poklicna pot?
Moja poklicna pot se je začela pred približno 13 leti, ko sem leta 2008, takrat še kot študentka pedagoškega študija nemškega jezika in književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, dobila priložnost poučevanja nemščine kot obveznega izbirnega predmeta na eni izmed osnovnih šol v Ljubljani. Po diplomi na omenjeni fakulteti sem na univerzi v Celovcu vpisala doktorski študij sodobne nemške književnosti. Istočasno pa sem v želji, da bi imela več možnosti za zaposlitev tudi tu, na Koroškem, začela še z enim pedagoškim študijem slovenščine in nemščine na celovški univerzi. Po diplomi leta 2012 sem opravljala pripravništvo na BG / BRG za Slovence, naslednje leto pa že dobila svojo prvo „uradno“ zaposlitev v Avstriji. Začela sem poučevati nemščino na Caritas šoli in na takratni Novi srednji šoli v Sinči vasi. Leta 2017 sem nadaljevala svojo poklicno pot na Dvojezični trgovski akademiji in Pedagoški visoki šoli na Koroškem, kjer poučujem še danes, in sicer na TAK-u nemščino in slovenščino, na Institutu za večjezičnost in transkulturno izobraževanje pa slovenščino in nekatere predmete s področja večjezičnosti ter pedagoško prakso bodoče dvojezične učitelje in učitelje slovenščine na sekundarni stopnji I.

Kaj so prednosti študija na Pedagoški visoki šoli, predvsdem izobrazbe na inštitutu za večjezičnost?
Na Pedagoško visoko šolo se vpisujejo študentke in študentje, ki želijo opravljati pedagoški poklic bodisi na primarni bodisi na sekundarni stopnji. Tisti študentje, ki pa jih zanima poučevanje na dvojezičnih ljudskih šolah in šolah na veljavnem območju manjšinskega šolstva ob osnovnem študiju opravljajo tudi dodatno izobrazbo v organizaciji Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje. Na omenjenem inštitutu se poleg dvojezičnih učiteljev izobražujejo tudi študentje za timske učitelje, učitelje italijanščine na primarni stopnji, nemščine kot drugega jezika, t.i. lesson studies. Inštitut za vse študente primarne stopnje (bodoče ljudskošolske učitelje) ponuja tudi izobraževanje v težišču večjezičnost in medkulturno izobraževanje v alpsko-jadranskem prostoru. Študentje, ki se odločijo za omenjeno težišče, morajo opraviti študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS-točk, ki so vključene v osnovni študij. Vse možne študijske usmeritve in raznolik program dodatnega izobraževanja so bili na Pedagoški visoki šoli uvedeni, da bi študentom omogočili inovativen in sodoben študijski proces, ki jim bo nudil ustrezno odskočno desko za poučevanje v jezikovno in kulturno heterogenem učnem okolju, kar današnje šole vsekakor so. Na ta način bodoči učitelji pridobijo pedagoške in didaktične kompetence, ki so potrebne za uspešno delo v razredu. Vse našteto lahko štejemo kot prednosti, ki jih svojim študentom ponuja Pedagoška visoka šola.

Kakšni so predpogoji za študij?
Dijaki in dijakinje, ki jih zanima študij na Pedagoški visoki šoli, morajo pred vpisom opraviti zakonsko določen sprejemni postopek, ki je sestavljen iz več delov. Najprej se morajo elektronsko registrirati na spletni strani www.zulassunglehramt.at. Za naslednje študijsko leto (2021 / 2022) je registracija možna od ponedeljka, 1. 3., do srede, 12. 5. 2021, do 12. ure. V tem času morajo kandidati* izpolniti elektronski vprašalnik, ki je namenjen izključno njim in je zato anonimen ter na osnovi katerega vsi prijavljeni zase lahko ugotovijo, ali je učiteljski poklic sploh primeren zanje ali ne. Nato morajo v času od 14. 6. do 18. 6. 2021 opraviti elektronski preizkus, pri katerem se preverjajo kognitivne, čustvene, osebnostne in jezikovne kompetence, ki naj bi jih kot bodoči učitelji obvladali. Bodoči študentje in študentke primarne stopnje morajo, v kolikor so se pri testu pozitivno odrezali, opraviti še približno petnajstminutni pogovor z nekim profesorjem*, ki ga določi PVŠ. Ti pogovori, pri katerih član sprejemne komisije ugotavlja druge kompetence prijavljenih kandidatk in kandidatov, bodo potekali od 7. do 9. julija 2021. Poleg tega je za študij na primarni stopnji potrebno opraviti še dodatni preizkus glasbeno-ritmičnih in gibalno-motoričnih sposobnosti (t.i. Modul C+). V kolikor je tudi ta zadnji modul pozitivno ocenjen in imajo dijaki* uspešno zaključen zrelostni izpit, ki je prav tako eden izmed pogojev za študij na Pedagoški visoki šoli, se lahko vpišejo na želeni študij. Vsi, ki jih zanima študij na sekundarni stopnji, C-modula nimajo, z izjemo bodočih študentov glasbene in instrumentalne vzgoje ter športa. Zainteresirani za dodatno izobraževanje za dvojezične ljudskošolske učitelje*, ki ga izvaja Inštitut za večjezičnost, pa morajo ob začetku študija, v kolikor niso maturirali na eni izmed treh koroških šol, kjer je slovenščina učni jezik (BG / BRG za Slovence, Dvojezična zvezna trgovska akademija in Višja šola za gospodarske poklice), opraviti tudi jezikovni preizkus pri slovenščini na nivoju B2. Vsi študentje in študentke za dvojezične učiteljice in učitelje pa morajo do 5. semestra opraviti tudi jezikovni preizkus slovenščine na nivoju C1. Pri obeh omenjenih jezikovnih preizkusih gre za interne izpite, ki so namenjeni izključno študentom Pedagoške visoke šole in ne veljajo kot uradna potrdila za pridobljeno jezikovno znanje po evropskem referenčnem okvirju.

Kaj priporočate študentkam in študentom?
V prvi vrsti jim svetujem, da se za študij odločijo glede na to, kaj si želijo zase in kje približno se vidijo čez nekaj let, ko bodo stopali na poklicno pot. Če pa se jim bo po določenem obdobju, ki ga bodo preživeli na izbrani visokošolski ustanovi, vseeno (za-)zdelo, da študij in posledično poklic nista najbolj primerna zanje, naj poskusijo drugje. Nič ni izgubljeno, saj imajo glede na svoja leta še vse pred seboj. Vsem tistim, ki pa se bodo odločili za študij na Pedagoški visoki šoli in dodatno tudi na Institutu za večjezičnost, pa želim, da bodo pri študiju in od nas, profesoric in profesorjev, (pri-)dobili tisto, kar so želeli in pričakovali. Sama si bom prizadevala, da bodo moje študentke in moji študentje pot do svojega bodočega poklica, ki jo bomo tlakovali skupaj, lahko ohranili v lepem spominu in jo bodo prehodil s čim manj ovirami. Potrudila se bom, da bom „dobra“ sopotnica na tej poti. 😊

Pogovor je pripravila Alexandra Praster

Informacije o Pedagoški visoki šoli na Koroškem Viktor Frankl visoka šola (Pädagogische Hochschule Kärnten Viktor Frankl Hochschule) in o Institutu za večjezičnost in transkulturno izobraževanje

Pedagoška visoka šola je nastala z združitvijo Pedagoške akademije in Pedagoškega instituta leta 2007. Od študijskega leta 2007/2008 se imenuje Pedagoška visoka šola na Koroškem Viktor Frankl visoka šola.

Na Pedagoški visoki šoli na Koroškem se izobražujejo študentke in študentje pedagoške smeri, ki želijo postati učiteljice in učitelji bodisi na primarni bodisi na sekundarni stopnji.

Organiziramo pa tudi nadaljnja izobraževanja (Weiterbildung) in dodatna usposabljanja (Fortbildung) za vse, ki že delujejo v pedagoških poklicih na različnih stopnjah, v različnih šolah in tudi za manjšinsko šolstvo. Na Pedagoški visoki šoli pa ne poteka samo izobraževalni proces in nadaljnje izobraževanje, pač pa se zaposleni skupaj s študenti ukvarjajo tudi z raziskovalno dejavnostjo.

V sklopu Pedagoške visoke šole delujejo štirje različne instituti (Institut za pedagogiko in didaktiko na elementarni in primarni stopnji, Institut za strokovno znanost, strokovno didaktiko in pedagogiko na sekundarni stopnji, Institut za šolski razvoj in pedagoško-praktične študije ter Institut za večjezičnost in transkulturno izobraževanje) ter dva oddelka (Oddelek za poklicno pedagogiko in Oddelek za medijsko pedagogiko in informacijske tehnologije).

Tokrat bomo bolj podrobno predstavili Institut za večjezičnost in transkulturno izobraževanje, ki ga vodi mag.a Magdalena Angerer-Pitschko. Na omenjenem institutu, kjer se za poklic dvojezičnega učitelja izobražujeta tudi Florian Kelih in Dorian Urank, ki ju bomo skupaj z njuno profesorico, dr. Pamelo Glušič, spoznali danes, dejansko učijo in živijo večjezičnost, medkulturnost in internacionalnost.

Za institut za večjezičnost in transkulturno izobraževanje si upamo trditi, da predstavlja pomemben steber dvojezičnosti na Koroškem in je kot tak odgovoren za izobrazbo, nadaljnjo izobrazbo in ostala usposabljanja vseh dvojezičnih učiteljic in učiteljev na področju primarnega šolstva in sekundarnega izobraževanja, še posebej na sekundarni stopnji I (Pflichtschulbereich).

Poleg tega se na institutu izobražujejo tako dvojezični kot tudi enojezični študentje s celotne Koroške, na študij pa prihajajo tudi tuji študentje – bodisi kot redni študentje bodisi kot študentje na izmenjavi v okviru projekta Erasmus.

V kolektivu instituta za večjezičnost imamo pravi »generacijski miks«, saj poleg mladih in perspektivnih visokošolskih učiteljic in učiteljev, na institutu delujejo tudi nekoliko »starejši« in bolj izkušeni kolegi. Tako mlajši kot tudi starejši zaposleni se med seboj odlično dopolnjujejo in sodelujejo ne samo na pedagoškem pač pa tudi na raziskovalnem področju. Ponosni pa smo tudi na naše angažirane študentke in študente, ki Pedagoško visoko šolo oz. institut za večjezičnost ne dojemajo zgolj kot izobraževalno ustanovo, ki jim bo v končni fazi podelila diplomo in s tem možnost nadaljnje zaposlitve, pač pa se aktivno vključujejo tudi v raziskovalne in znanstvene dejavnosti, ki potekajo na institutu. Tako sta se v »korona« letu 2020 na raziskovalnem področju še posebej izkazala Tatjana Merva in Florian Kelih, ki sta skupaj s profesorjema, dr. Danielom Wuttijem in Evo Hartmann, MA, ter še nekaterimi drugimi (so-)avtorji sodelovala pri izidu knjige o spominski kulturi na obmejnem območju na Koroškem (Erinnerungskulturen im Grenzraum – Spominske kulture v obmejnem območju).

Na institutu si prizadevamo, da bi delovali v skladu z aktualnimi strokovnimi in znanstvenimi zahtevami na področju posredovanja didaktičnih vsebin, saj je naš cilj izobraziti dvojezične učiteljice in učitelje, ki bodo imeli zagotovljene temeljne kompetence na didaktičnem področju in bodo tudi jezikovno primerno usposobljeni za poučevanje novih generacij dvojezičnih / večjezičnih otrok. To na institutu dosegamo tudi z jezikovnimi in strokovnimi predavanji v slovenskem jeziku ter jezikovnimi izpiti ob začetku študija (približek nivoju B2 po evropskem referenčnem okviru) oz. z jezikovnim izpitom kot približkom jezikovnemu nivoju C1. Na tem mestu bi želeli izpostaviti tudi precej obširen izobraževalni program (kurikul), ki ga morajo opraviti naši študentje, če želijo pridobiti izobrazbo za dvojezične ljudskošolske učitelje. Predmetnik namreč obsega 60 ECTS-točk, ki jih morajo naši študentje doseči še dodatno poleg primarne izobrazbe. Na institutu smo namreč pred leti začeli s projektom vzporednega raziskovanja kurikula za dvojezično izobrazbo (Curriculare Begleitforschung), čemur je mogoče pripisati to povečanje števila ECTS-točk pri izobrazbi za dvojezične učitelje. Ob začetku izvajanja študijske smeri so študentje ob zaključku študija morali zbrati 54 ECTS-točk, danes – po veljavnem kurikulu iz leta 2017 – pa morajo za pridobitev izobrazbe za dvojezične učitelje pridobiti 60 ECTS-točk. Rezultat vzporedne raziskave je namreč pokazal, da si študentke in študentje želijo več predmetov s področja usvajanja jezikovnih kompetenc, kar je bilo upoštevano in vključeno v nov, aktualiziran kurikul. Izobraževanje dvojezičnih učiteljic in učiteljev pa ni edina pedagoška dejavnost, s katero se ukvarjamo na našem institutu. Organiziramo tudi izobraževanje za timske učitelje, za učitelje nemščine kot drugega ali tujega jezika (DaZ-/DaF-Ausbildung), italijanščine na primarni stopnji in angleščine na poklicnih šolah. Prav tako je v okviru instituta omogočeno izobraževanju v težišču večjezičnost (Schwerpunkt Mehrsprachigkeit), sodelujemo pa tudi pri izvedbi izobrazbe PFL-Primar. Poleg tega organiziramo seminarje za nadaljnje izobraževanje in dodatno usposabljanje zaposlenih v pedagoških poklicih. Profesorice in profesorje instituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje še posebej veseli, da se lahko pohvalimo s perspektivnimi študentkami in študenti, za katere smo prepričani, da bodo uspešni v svojem izbranem poklicu.

Informacije je pripravila: Pamela Glušič