Pomembno je, da vse, kar delaš, narediš z veseljem in da vztrajaš,« poudarja Magdalena Kulnik, športnica in učiteljica matematike, zemljepisa ter športa na Slovenski gimnaziji. »Res se veselim dela in tudi za šport živim. V največje veselje mi je, če grem z dijaki na tekmo in če vidim, kako se dijaki veselijo, če jim kaj uspe dobro. To je največje veselje tudi zame, ko se dijaki veselijo.«

Uspešna in znana koroška športnica Magdalena Kulnik se je rodila v Bilčovsu, kjer si je pred kratkim postavila hišo, tam obiskovala ljudsko šolo in maturirala na Slovenski gimnaziji. V Celovcu je študirala matematiko ter zemljepis in gospodarstvo, ob koncu študija začela v Gradcu študij športa. Po študiju je poskusno leto opravila na Slovenski gimnaziji. Nato je za eno leto poučevala matematiko na privatni nemški šoli v Istanbulu. »To je bilo zelo zanimivo, napeto in sem nabrala veliko izkušenj,« se rada spominja, čeprav ni doživela le lepih izkušen. »Poučevanje je bilo zelo naporno, odnos med učitelji in dijaki je bil zelo slab. Opazila sem, da sem kot ženska manjvredna!«

Ko se je spet vrnila na Koroško, je začela poučevati na Slovenski gimnaziji, tukaj prav uživa in učenci jo zelo cenijo. »Uživam naše dijakinje in dijake, kako so vljudni in koliko pozitivnega pride od dijakov. Če ti kaj daš, tudi pride kaj nazaj.«

Atletiko je Magdalena Kulnik vzljubila, ko je obiskala Slovensko gimnazijo. V 6. razredu jo je učiteljica za telovadbo Maja Millonig-Kupper poslala na atletiko in s tem se je začela njena uspešna športna pot. »Atletika je zanimiva športna panoga, ker res lahko pokažeš to, kar znaš, in je odvisno le od tebe in od treningov, ki jih delaš. Biti moraš pa zelo vztrajen, ker je res trd trening.

Trening se je pri Magdaleni splačal, saj je večkratna avstrijska prvakinja in trikrat je bila nominirana za evropski pokal, ki ga je leta 1999 osvojila z žensko ekipo s klubom KLC. «Velika čast je, da sem bila na tekmovanju v reprezentanci. Trudila sem se, ker sem hotela nekaj doseči in sem uspela.«

Glavna panoga 42-letne atletinje je bil tek 400 metrov z ovirami, njen osebni najboljši čas je 61,63 sekunde. Poleg tega je delala še mnogoboj. »Na višku moje kariere sem dnevno dvakrat trenirala, sedaj treniram bolj za zabavo.«

Dnevno je simpatična učiteljica s skupinami pri klubu KLC v Celovcu pri treningu. »Tako ostajam v dobri kondiciji in uspehi so mogoči še v starejših letih,« pravi in dodaja: »Paziti je le treba, da ne pretiravam, regeneracija traja malo dlje.«

Po mnenju atletinje celovški atletski klub KLC nima problemov z naraščajem. Pri klubu KLC je prijavljenih 200 otrok v starosti od 5. do 12. leta. »Smo velika družina. Ni le šport v ospredju, smo skupnost, ko drug drugemu pomagamo in to je to, kar je res lepo.«

Osebno je za Magdaleno Kulnik pomembna družina, ki jo je vedno podpirala, čeprav mati ni bila niti na eni tekmi. »Za mamo to ni bilo pomembno, zame pa že,« poudarja. »Sama sem bila tako navdušena nad športom, da sem se včasih s kolesom peljala iz Bilčovsa v Celovec v šolo, da sem zvečer lahko trenirala. In s kolesom spet domov, ker avtobusa ni bilo. V današnjem času je to nepredstavljivo.«

Magdalena Kulnik prihaja iz zelo verne družine in ima starejšo sestro ter mlajšega brata. Večerna molitev ter nedeljski obiski svete maše so bili samoumevni, vsaj v obsegu, kot ga je dopuščal šport. »Verujem v Boga, čeprav sem ob očetovi bolezni in smrti mnogokrat razmišljala o tem, ali Bog sploh obstaja. Oče je vsak dan molil in ga je zadela taka usoda, tega včasih nisem razumela. Videla pa sem kljub temu, kakšno moč si je pridobila mama iz skupne molitve. To je velika podpora.«

Atletinja, ki jo je pred kratkim odlikoval tudi deželni glavar, potrjuje pomen vztrajnosti in veselja do vsega, kar delaš. »Pomembno je, da obdržiš veselje za to, kar rad delaš, da to delaš in ne, kar rečejo drugi. In vztrajati! To svetujem vsakomur.«

Alexandra Praster