Umetnostna zgodovinarka, raziskovalka in pisateljica, ki čudovito gravira na steklo, ima rada nove izzive. In rada ima jezike. Z možem Andrejem se pogovarja angleško, s sinom Leonom v svoji materinščini – poljščini, na Koroškem pa se hitro uči slovenščine, ki ji ne dela težav.

Aleksandra Szymanowicz-Hren se je rodila v Krakovu, tam je tudi študirala umetnostno zgodovino, vmes pa se je odločila, da bo en semester preživela kot študentka Erasmus na Dunaju. Pa ni ostalo samo pri enem semestru. Mesto ji je postalo tako všeč, da si je želela tam kar ostati. Na Poljskem je vmes uspešno dokončala študij, eno leto bivala v Italiji, v Toskani, kjer je delala kot au-pair, in se nato spet vrnila na Dunaj. Ko je bila prvič na Dunaju, je živela v Korotanu, tam je spoznala tudi svojega bodočega moža, iskrica pa je preskočila, ko se je vrnila. S svojo prijazno naravo in dobro izobrazbo je hitro našla zaposlitve, delala je na primer pri Red Bullu, ki ima Hangar 7 v Salzburgu in je razstavljal dela mladih poljskih umetnikov. Pomagala je ženi slikarja Pauserja, ki je vso umetniško delo svojega moža predstavila na spletni strani. Prek Poljske akademije znanosti na Dunaju je izvajala velike projekte, kot sta na primer katalogiziranje knjig in potujoča razstava o poljskih parlamentarcih v avstrijski monarhiji.

Eden največjih projektov je bil povezan s Karolom Lanckorońskim, ki je vse življenje preživel na Dunaju, a je bil iz poljske družine. »Na cesarskem dvoru je bil neke vrste kulturni minister – odgovoren za muzeje in zbirke,« pripoveduje Aleksandra Szymanowicz-Hren. Ko jo je profesor s Poljske akademije znanosti na Dunaju vprašal, če se še vedno zanima za Lanckorońskega in če bi bila pripravljena izvesti kakšen projekt, ni oklevala. »V Avstrijski narodni knjižnici na Dunaju je njegova zapuščina, tri tisoč pisem, dnevniki, zapiski s potovanj, prepotoval je ves svet,« razlaga o svojem delu in njegovem življenju. To delo je trajalo tri leta in nanj ima zelo lepe spomine. V Avgustinovi čitalnici je vsak dan brala njegova pisma, veliko pa je pisala in urejala tudi sama, saj lahko s publikacijami napolni celo polico. Lani je izšla njena knjiga Faniteum. V njej piše o posebni zgradbi na Dunaju, ki ima še bolj posebno zgodovino. »Že med projektom sem se zanimala za Faniteum. Karol Lanckoroński ga je posvetil ženi Franziski, ki je umrla pri porodu. V dunajskem predelu Ober St. Veit v 13. okraju je zgradil to stavbo, ki naj bi bila kapela, grobnica za ženo ter dobrodelna ustanova. Vse je zgradil v renesančnem stilu, saj je bil ljubitelj Italije in je imel izvrstno znanje ter eno največjih zbirk italijanske umetnosti. Žene ni smel pokopati v kapeli, ker je ravno v tistem času prišel odlok, ki je prepovedoval zasebne mavzoleje. Grobnica je prazna, a okrasil jo je s freskami, z deli usmiljenja. Pri vsakem od teh del je njegova rajna žena naslikana kot tista, ki opravlja delo usmiljenja,« opisuje Aleksandra Szymanowicz-Hren.

Že med projektom sem se zanimala za Faniteum. Karol Lanckoroński ga je posvetil ženi Franziski, ki je umrla pri porodu. V dunajskem predelu Ober St. Veit v 13. okraju je zgradil to stavbo, ki naj bi bila kapela, grobnica za ženo ter dobrodelna ustanova. Vse je zgradil v renesančnem stilu, saj je bil ljubitelj Italije in je imel izvrstno znanje ter eno največjih zbirk italijanske umetnosti.

V Faniteumu so vidne povezave arhitekture s svetom literature, teorije umetnosti in drugimi znamenitimi stavbami. Leta 1896 je bila stavba dokončana. Če je bila osnovana kot mavzolej za ženo, je bila v kasnejših obdobjih nekaj časa lazaret, nekaj časa pa je služila za vojaške namene. Zaradi težkih razmer je družina želela zgradbo prodati, čeprav so imeli čut za umetnost, hčerka Lanckorońskega iz tretjega zakona je bila celo prva poljska profesorica za umetnostno zgodovino. Sedaj je v Faniteumu karmeličanski samostan. Ko je imela Aleksandra Szymanowicz-Hren o tej temi predavanje v stavbi sami, je bilo zanimanje takšno, da je prišlo več kot sto ljudi.

Življenje na Koroškem, v Vinogradih ali v Celovcu, je drugačno kot življenje na Dunaju ali v Krakovu, a Aleksandra Szymanowicz-Hren je odprta za nove priložnosti. Idej in načrtov ji ne zmanjka, najprej pa bi rada vsebinsko in slikovno zanimivo knjigo o Faniteumu, dunajskem Tadž Mahalu, prevedla tudi v poljščino.

Predstavitev knjige »Faniteum« – dunajski Tadž Mahal. Knjigo bo predstavila avtorica Aleksandra Szymanowicz-Hren v Domu v Tinjah v četrtek, 21. februarja, ob 19. uri.

Mateja Rihter