Oseba v žarišču Uši Urank

Po nekaterih koroških vaseh se v predbožičnem času s posebnim običajem Marija išče prenočišče pripravljajo vaščani na Jezusovo rojstvo. V Encelni vasi ta lep adventni običaj gojijo že dvajset let. Tudi pri Kavhu, kjer bo pri gospodinji Uši Urank Marija v gosteh eno noč in en dan.

»To je poseben dan, ko je Marija pri nas,« pravi Uši Urank in je vesela, da bo letos spet potekal običaj na vasi. Lansko leto so običaj izpustili, pa je vsem vaščanom manjkala ta posebna priprava na božič. V Encelni vasi žene samoiniciativno organizirajo običaj in poiščejo devet hiš oz. devet družin, ki so pripravljene sprejeti Marijo. Dolga leta je običaj organizirala Hilde Setz, ki še danes daje na voljo Marijin kip, ki v devetih večerih roma od družine do družine. »V farnem oznanilu je zapisan običaj, in z njim povezano povabilo, da ga ljudje po vaseh ohranijo. Ljudje imajo radi to šego in jo organizirajo tudi po drugih vaseh gališke fare.«

V Encelni vasi se od 15. decembra naprej vsak večer zbere skupina ljudi s svetilkami, da se podajo na pot in poiščejo prenočišče Mariji. Poti od ene do druge hiše so kratke in tako tudi otroci radi sodelujejo in jih očarajo prižgane svetilke in molitev. »Mi nismo taki pevci, zato je v ospredju molitev,« razlaga Uši Urank potek običaja. Angelovo češčenje, rožni venec, litanije Matere božje, besedilo slovesa in sprejema so sestavni deli večerne pobožnosti. »Vsaka družina, ki sprejme Marijo, pripravi še eno besedilo ali meditacijo, ki jo prebere član družine in je čisto nekaj osebnega, primernega za njihovo družino.« V Encelni vasi oblikujejo pobožnost dvojezično. Častna naloga pripada gospodinji hiše, da sprejme Marijo in jo ponese v hišo in drugi večer k sosedu. V hiši se okrog Marije zbere vsa družina in vaščani k molitvi. Po skupni molitvi pa gospodinja postreže s čajem in pecivom. »Ni pomembno, kaj postrežemo, pomemebno je, da skupaj posedimo in se pogovarjamo,« je hvaležna Uši Urank za skupno preživete večere. Običaj »Marija išče prenočišče« ima povezovalno nalogo. Med vaščani vladata dobro razumevanje in spoštovanje in če je potreba, vsak vsakemu pomaga.« Dobri sosedski odnosi se izkažejo tudi pri oblikovanju adventnega običaja in so ljudje radi pripravljeni sprejeti v hišo Marijo in njene spremljevalce. Večerna ura pred božičem tako postane za vaščane ura tišine in »odstranjena je hektika.«

Uši Urank je vesela, da se vsako leto odločijo tudi mlade družine in sprejmejo Marijo in tako že otroci začutijo posebnost te večerne ure in doživijo povezanost vaščanov v molitvi. Vedno znova opazuje Uši Urank med spremljevalci Marije ljudi, ki niso nedeljniki, »želijo pa si pomiritve, skupne molitve, duhovnosti in pogovora«, ki jih spremljajo skozi adventni čas. Adventni čas je tudi v gališki fari zaznamovan s svitnami, ki jih obhajajo dvakrat med tednom. V zadnjem tednu pred božičem pa obiščejo svitno tudi učenci in učenke ljudske šole Galicija ter otroci otroškega vrtca. »Svitna – to je nekaj posebnega. Cerkev razsvetljujejo sveče in dajejo čar bogoslužju,« je navdušena Uši Urank nad posebnim doživetjem, ki ga pričarajo luči in svetijo in naznanjajo veliko luč, ki bo zasijala ob rojstvu Jezusa.

Večerne ure, pri pobožnosti v čast Mariji, doživlja kot protiutež k naglici, ki nas obdaja. »Vse je tako hitro. Hodimo hitro, filmske scene se vrtijo hitro. Danes je tako, kot da nas ves čas nekdo preganja,« pravi in se zato čim bolj zavestno pripravlja na božične praznike, ko bodo vsi štirje otroci in vnuki zbrani ob družinski mizi pri Kavhu. »Darila dobijo samo vnuki. Za nas pa je pomembna družinska skupnost, v kateri imata prostor srečanje in pogovor.«

Micka Opetnik