Kako po sto letih naprej s sožitjem med obema narodnima skupnostima na Koroškem s posebnim pogledom na globalizacijo, evropeizacijo, migracijo ali odseljevanjem pripadnikov narodne skupnosti? Kakšna je življenjska resničnost vseh Korošic in Korošcev in kakšni so izzivi za zaščito kulturne raznolikosti. To bodo težišča konference 2., 3. in 4. julija, na katero vabi Mohorjeva družba v Celovcu. Pogovarjali smo se z referentom za politično izobraževanje pri Mohorjevi Martinom Pandlom, ki pravi, da je »ključ do večje samozavesti in s tem za obstoj in dober razvoj naše slovenske narodne skupnosti politično izobraževanje«.

Dobro vam je znana tematika sožitja na Koroškem. Kakšen ja lahko prispevek takšnih konferenc za boljše sožitje in spoštovanje med narodnima skupnostima?

Martin Pandel: Osebno mislim, da smo vsi skupaj premalo obveščeni o svojih pravicah, o raznih možnostih uporabe slovenskega jezika, o psihološkem pristopu manjšincev do večine in obratno. Največ znanja glede tega sem si tudi sam pridobil na teh zasedanjih in konferencah političnega izobraževanja. Zato sem prepričan, da nam največ koristi izobraževanje. Kdo ve kaj več o senžermenski pogodbi, na katero se še danes lahko sklicujemo, kdo nam zna razložiti 7. člen z ADP. Z izobraževanjem do več samozavesti, o tem sem vedno bolj prepričan. Če poznamo svojo polpreteklo zgodovino, potem vemo, da smo res konstitutivni del Avstrije, torej smo bistveno sooblikovali Republiko Avstrijo s svojim početjem in dejanji. Mi pa se sami obnašamo, kot da bi bili privesek v deželi, namesto da bi se s ponosom in pokončno hojo istovetili z našimi sosedi.

Tokrat je središču konference pod geslom »skupno 2020 gemeinsam« prihodnost koroških Slovenk in Slovencev. Na katere teme se bo morala narodna skupnost osredotočiti v prihodnje? Kaj je prispevek konference k temu?

Martin Pandel: Naš projektni tim s strokovnjaki obeh narodnosti in tudi pripadniki iz Južne Tirolske pripravlja in intenzivno spremlja že dobrih pet let štiriletno serijo konferenc »gemeinsam 2020 skupno«. Veliko smo razpravljali v številnih sestankih o teh težiščih za preživetje naše narodne skupnosti. Korektivi s strani dobronamernih nemško govorečih članic in članov v našem projektnem timu nam zelo koristijo in nas včasih tudi streznijo in nam odprejo nove perspektive. V štirih panelih smo zajeli po mojem najbolj pereča in tehtna vprašanja naše biti: prihodnost koroške dvojezičnosti in s tem mesto slovenščine v deželi vključno z identitetnimi opredelitvami med mlajšo generacijo; nato jezikovno načrtovanje, kajti z jezikom smo ali nismo – v znanosti se pojavlja terminus »language planning« s pozitivnimi primeri drugih držav; nove pravne možnosti za varstvo manjšin na državni, evropski in mednarodni ravni vključno aktualne diskusije o novi zakonodaji vladnega programa; urbanizacija in digitalizacija – novi trendi in njihov pomen za koroške Slovence ter večerna podijska diskusija v petek na temo: diaspora koroških Slovencev – izguba ali pridobitev za narodno skupnost. V tem so zajeta dejansko merodajna težišča za prihodnost koroških Slovencev. In vse to bomo obravnavali s primeri najboljše prakse, torej ne v neki utrujenosti in naveličanosti, temveč z ustvarjalnim in samozavestnim zagonom. Pri vsem tem ima mesto tudi mladina. Tudi v tem se lahko postavimo. Torej je prispevek v tem, kako naj bi nastopali v prihodnosti, da bi bili bolj zanimivi, v večji meri upoštevani in priznani, če tako hočete tudi upravičeno spoštovani, kot smo že bili pred 100 leti ob obljubah pred plebiscitom. To nam bo uspelo, če bomo mi našli svoje mesto v deželi s pokončnostjo in vztrajnostjo.

Izobraževanje lahko bistveno pomaga k taki samozavesti, brez ihte in vtisa, da nič ne moremo spremeniti, temveč čisto z naravno prostim pristopom in logično utemeljitvijo.

Na konferencah se govori in razpravlja. Kaj konkretno pa se mora zgoditi, da na Koroškem ne bo treba prositi za vsako slovensko besedo in se bati, da bo še kakšna izginila iz javnega prostora?

Martin Pandel: Politika mora ustvariti dobre pogoje za vse to, dobro ozračje, ne tako, da se bojimo v skupnosti govoriti slovensko, če je le en Nemec navzoč med desetimi Slovenci. Moja nemško govoreča snaha vedno znova opozarja otroke, da naj govorijo med seboj slovensko. Ona je kot nemško govoreča Korošica izredno ponosna na svoje otroke, da so vzljubile slovenski, domači jezik. To je po mojem nova kvaliteta. Še enkrat: izobraževanje lahko bistveno pomaga k taki samozavesti, brez ihte in vtisa, da nič ne moremo spremeniti, temveč čisto z naravno prostim pristopom in logično utemeljitvijo. To je naše bogastvo, to je naš adut, drugega nimamo kot pa naš slovenski jezik.

Konferenca »Prihodnost koroških Slovenk/Slovencev 100 let po plebiscitu« v seriji »gemeinsam 2020 skupno«. Vse prireditve v Mohorjevi hiši v Celovcu.

V čet. 2. 7.‚ (ob 8.30): Prihodnost koroške dvojezičnosti, uvodno predavanje ima škof Jože Marketz.

V pet., 3. 7., (ob 10.00): Jezikovno načrtovanje, Nove pravne možnosti za varstvo manjšin na državni, evropski in mednarodni ravni, Urbanizacija in digitalizacija – novi trendi in njihov pomen za koroške Slovence, Podijska diskusija: Diaspora koroških Slovencev – izguba ali pridobitev za narodno skupnost.

V sob., 4. 7., (ob 8.30 pred Zadrugo v Pliberku): Pohod čez mejo iz Avstrije v Slovenijo med Komljem in Strojno

Nujno se je treba prijaviti: martin.pandel@mohorjeva.at in +43 (0)676 87 72 53 70.