Iz rok škofa Jožeta Marketza je Hanzi Karner z Djekš pred nedavnim prejel diplomo za uspeš­no zaključen teološki tečaj. Že dolga leta je vodja cerkvenega zbora na Djek­šah. Vsa družina, njegova žena Magda in tri hčerke Veronika, Ana in Eva, je vključena v Prosvetno društvo Lipa v Velikovcu.

Letos je 17 Korošcev in Korošic uspešno zaključilo tečaj na daljavo za teološko izobraževanje. Škof Marketz jim je na podelitvi spričeval v Št. Juriju ob Jezeru iskreno čestital: »Teologinje in teologi so bogastvo za Cerkev.« Pri izobraževanju ne gre le za posredovanje znanja. Teologija je potrebna za dar razločevanja. »Samo katekizem ni dovolj,« je dejal škof Marketz in dodal, da so »po študiju teologije prav teološki tečaji zagotovo najpomembnejši način učenja teologije.« Vodja teoloških tečajev Erhard Lesacher je v svojem nagovoru omenil kompleksnost tečaja: »Pri teologiji gre vedno za lastno vero. V veri, v odnosu z Bogom ne morem nikoli reči, da sem končal svoje usposabljanje. Ko gre za teologijo in vero, potrebuješ trajno, živo zanimanje, radovednost. Vsak odgovor odpira nova vprašanja.« Teološko izobraževanje želi združiti svetopisemsko vero z današnjim pogledom na svet. »Cerkev bolj kot kdaj koli prej potrebuje ljudi, ki znajo iskalcem in kritičnim spraševalcem razložiti svoja prepričanja,« je še dejal.

Za Hanzija Karnerja in njegovo družino je bila podelitev diplom lep praznik. Da se je prijavil na teološki tečaj, je bilo več razlogov: predčasna upokojitev, veliko zanimanje za teološka vprašanja, želja po nadaljnjem izobraževanju. Zelo je vesel, da se je odločil za ta korak. Tečaj je bil odprt in tudi zelo intenziven. Pri tem ga je podpirala vsa družina. S potekom je bil zadovoljen, dobil je veliko odgovorov, »a odpre se tudi mnogo vprašanj,« pripoveduje. Kar dve tretjini je bilo udeleženk. »Za prihodnost Cerkve bo potrebno, da ne izključujemo žensk,« je prepričan Hanzi Karner. »Ženske velikokrat pomagajo, večkrat je to delo premalo cenjeno. Tudi prvo molitev sliši otrok iz maminih ust.« Kot oče treh hčera se velikokrat ukvarja s temi vprašanji.

Teološki tečaj je poleg izpitov obsegal tudi pisno delo. Vsak si je izbral eno temo, Hanzi Karner je pisal o besednem bogoslužju. Na Djekšah imajo enkrat na mesec besedno bogoslužje, pripravlja ga tim, v katerem je pet oseb, med njimi sta Magda in Hanzi Karner. K temu jih je zelo spodbujal nekdanji dješki župnik Valentin Gotthardt, naredili so tečaj s Klausom Einspielerjem, leta 2007 so dobili dekrete od škofa. V timu so se odločili, da ne bo vsak sam zase vodil besednega bogoslužja, ampak so zmeraj skupaj. Pri pripravah so lahko gospoda Gotthardta vedno vprašali za nasvet, za to so mu še vedno hvaležni. »Besedno bogoslužje se mora razlikovati od maše, ne sme ustvariti vtisa, da je to nadomestilo maše, je nekaj samostojnega, v ospredju je Božja beseda,« pripovedujeta Magda in Hanzi Karner. Ljudje so besedna bogoslužja sprejeli, a vse, kar je novo, je za marsikoga na začetku težko.

Navdušen glasbenik in vodja cerkvenega zbora na Djekšah ve, da mu teološko znanje pomaga tudi pri pripravi glasbe za svete maše. »Glasba je bistven del liturgije. Posebej je treba uskladiti pesmi, ne moreš peti vsake pesmi. Pomemben del je tudi pri besednem bogoslužju. Cerkvena glasba se dotakne srca in duše, glasba lahko včasih pride tudi tja, kamor beseda nima dostopa,« pripoveduje in si želi, da bi vsak cerkveni zbor na Koroškem znal zapeti vsaj kakšno pesem v slovenščini. Glasba ga spremlja že od otroštva. Najprej je bil ministrant, nato je takoj šel v zbor. Zbor poje za praznike, drugače pa Hanzi Karner na orglah spremlja ljudsko petje.

Ohranjanje stvarstva je zanj srčna zadeva. »Tudi v fari hočemo postaviti poudarke za ohranjanje stvarstva in varstvo okolja,« pripoveduje o načrtih. Djekše na 1160 metrih nadmorske višine so najbolj sončna vas v Avstriji, imajo kar 2200 sončnih ur na leto. Že dolga leta uporabljajo sončno energijo, tudi v fari imajo inovativne ideje, kaj bi še lahko naredili v tej smeri. Iz Dušnopastirskega urada so povabili Haralda Josta, referenta za odgovornost do stvarstva, da jim bo predstavil apostolsko spodbudo papeža Frančiška Laudate deum, ki vabi k varovanju okolja. Hanzi Karner in njegova hčerka Eva sta aktivna v farnem delovnem krožku, Eva je tam za mladino. Na Djekšah so se odločili, da bodo sestavili farni delovni krožek in niso imeli volitev za farni svet, saj je bila bojazen, da če bi bile volitve, slovensko govoreči ne bi bili izvoljeni. Tudi če so na kakšnem vabilu velike črke v nemščini, v slovenščini pa za polovico manjše, se že na zunaj vidi, da to ni enakovredno.

Dvojezičnost je na Djekšah težka tema, saj si z vsako slovensko besedo izpostavljen. Vmes so tudi kakšne lepe izkušnje, na primer, ko je nekdo prišel po sveti maši in se zahvalil za lepo slovensko pesem, ki je že dolgo ni slišal. »To ti potem spet da oporo za nekaj časa. Če pa je kakšna diskusija o slovenščini, ni treba pričakovati, da bo kdo upal kaj pozitivnega povedati,« pripovedujeta Magda in Hanzi Karner. Ponosna sta na svoje tri hčerke. Vse tri se srčno rade ukvarjajo tudi z glasbo. Prej ni bilo možnosti in časa, da bi se glasbeno izobraževal, to sta svojim hčerkam omogočila. Ko so bile še čisto majhne, so že šle zraven na zborovske vaje.

Življenjsko vodilo Hanzija Karnerja je misel sv. Ignacija Lojolskega: »Ljubezen je treba izkazati bolj z dejanji kot z besedami.« Skupaj z ženo in hčerkami to misel tudi prenaša v življenje.

Mateja Rihter