Rodila se je v Šmihelu kot drugi otrok Davidove družine. Predvsem v otroštvu se je redno kulturno udejstvovala. Pela je v zboru ter sodelovala v gledaliških skupinah. Čut za kulturo so ji posredovali starši Valentina in Janez Kušej. Poleg tega so jo naučili še veliko več. »Naša mama je bila politično zelo aktivna in družbeno ter socialno angažirana. Na splošno so naši starši posvetili veliko pozornosti ohranjanju slovenskega jezika in naši kulturi. Spodbujali so nas h kritičnemu razmišljanju in nam posredovali vrednote vere kot vir moči in del našega manjšinskega življenja. Predvsem pa se rada spominjam, koliko smo skupaj prepevali«.

Andreja Kušej v svojem otroštvu ni bila najbolj »uspešna« v šoli, vendar zaradi tega ni obupala. Po zaključeni ljudski šoli v Šmihelu je nadaljevala izobrazbo pri šolskih sestrah, na šoli za gospodarske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu. Že vedno je imela izreden socialni čut in je pomagala, kadar je bil kdo potreben pomoči. Tako jo je pot vedno bolj peljala na socialno področje in je začela obiskovati šolo za medicinske sestre v Schwarzachu v Salzburgu. Po zaključeni izobrazbi se je najprej zaposlila na oddelku za kirurgijo. Po nekaj letih je sprejela mesto glavne medicinske sestre v bolnišnici sv. Frančiška na Dunaju, kjer je trenutno direktorica za zdravstveno nego. Čeprav že mnogo let dela v vodilnih funkcijah in tako ne more več biti neposredno pri pacientih, nikoli ni pozabila na prave vrednote. »Bila sem in sem še vedno medicinska sestra z dušo in s srcem. Svojo nalogo in poklicanost vidim v tem, da sem zelo blizu pri ljudeh, s poklicnimi kompetencami in tudi z vrednotami«.

Brez dvoma lahko povemo, da je bil čas korona pandemije, za zaposlene v zdravstvu, izredno težko obdobje. Predvsem na začetku, ko je bilo vse novo in negotovo, so se morali spopadati z velikimi težavami. »Pandemija je bila v bolnišnici in zame zelo poseben izziv. Spomnim se, da sem bila, ko smo skrbeli za prve covid paciente, kar tri tedne ves dan in noč v bolnišnici. Vse je bilo novo, pri nekaterih delavcih in bolnikih sta se pojavila negotovost in strah. Kot direktorica zdravstvene nege je bilo zame zelo pomembno, da sem bila prisotna in ne nekje daleč stran v pisarni. Korona zapušča hude sledi v bolnišnici. Delavci so utrujeni, nekateri so zaradi premočnega pritiska menjali službo. Vse je postalo nekako bolj negotovo«.

Svojo nalogo in poklicanost vidim v tem, da sem zelo blizu pri ljudeh, s poklicnimi kompetencami in tudi z vrednotami.

Čeprav je delo v bolnišnici zelo izčrpno, Andreja Kušej ljubi svoj poklic. Prosti čas pa namenja konjičkom, ki so dobri za dušo in telo. S svojo psico Paulo in tremi kokoši živi v hišici na podeželju malo zunaj Dunaja. Že od otroštva je zelo živahna in nadarjena za praktično delo, zato zelo rada čim več časa preživlja zunaj na svežem zraku. »Ko smo bili otroci, smo s starši vse zgradili sami: hišo, hlev, garažo. Tam sem se zelo veliko naučila. Zanimanje in veselje do ročnega dela mi pomaga, da se lažje spoprimem s skrbmi in težavami v poklicnem življenju«.

Kadar Andreja Kušej najde čas, izredno rada hodi v gore. »Gore mi dajo občutek velike svobode, kjer lahko še intenzivneje doživljam naravo. Biti v hribih za več dni, v tišini in samoti, je zame posebna vrsta regeneracije«.

Letos ji je uspelo, da je veliko časa posvetila sama sebi, družini in goram. »Po delu v času pandemije in še posebej po letošnji nenadni smrti naše mame sem hrepenela po tišini, da lahko grem brez motenj malo vase. Hrepenenje po preprostosti in miru, vse to me je letos poleti pripeljalo do dolgega in zame čudovitega pohoda po gorah«. S psom je prehodila 350 km in 30.000 višinskih metrov. Njena pot se je začela v Salzburgu, končala pa v Trstu. »To ni bila samo pot čez gore, temveč zame tudi posebna pot do sebe. Srečanja in pogovori z ljudmi, to dolgo bivanje v naravi in preprosto življenje iz nahrbtnika so me zares okrepili in napolnili z veseljem ter veliko hvaležnostjo«.

Čeprav ima zelo naporen vsakdan, se Andreja Kušej rada vrne na Koroško k svoji družini. Družinska skupnost, skupna molitev ter domača pesem so ji še vedno zelo pri srcu in tako, kadar le more, skrbi za dobro najbližjih. Povezanost z domačim krajem in ljubezen do družine je hotela izraziti na poseben način.

Čeprav sem zdaj daleč stran od doma, Šmihela, sem zelo povezana z domovino, družino, našo posebno kulturo, slovenščino.

»Zadnje čase se večkrat sprašujem, kdo sem, kakšne so moje korenine, kakšne so moje vrednote, kaj me nosi in kaj bo ostalo od nas doma, od mene. Čeprav sem zdaj daleč stran od doma, Šmihela, sem zelo povezana z domovino, družino, našo posebno kulturo, slovenščino in tako se mi je porodila želja, da bi postavila križ v našem vinogradu, ki bi nas vabil, da malo postanemo, če pridemo mimo. Družinski križ naj bi spominjal na naše prednike, na nas, na našo družino in na naš jezik. Prav tako naj nudi prostor, da lahko izrazimo svojo hvaležnost do Boga«. Vsi v družini so bili takoj zelo navdušeni nad idejo in kar se je začelo v majhnem, je hitro postalo družinski projekt. »Vzela sem lopato in kramp in začela kopati. Večinoma sem delala ob koncih tedna, ko sem bila v Šmihelu«. Od ideje do izvedbe je minilo leto dni. Križ je zelo poseben, ker je nastal s tolikšno ljubeznijo in težkim ročnim delom. Temelj je narejen iz kamnov, ki so jih prinesli družinski člani. Poleg tega je sestra Marica zelo natančno raziskovala rodovnik družine Kušej. Ročno napisan družinski dokument je zdaj zazidan v križ. Znamenje krasijo slike, ki jih je naredila najmlajša članica družine Ajda. Risala je na teme: mati, domovina, Bog ter vera, ljubezen, upanje.

V letošnjem letu je imela Andreja Kušej na vseh področjih polne roke dela, kar je bilo dokaj naporno za njo. »Kar se tiče projektov in dela mi vsi vedno pravijo, da naj končno naredim zimsko spanje«. A kdor Andrejo Kušej pozna, ve, da se to ne bo zgodilo tako hitro. Leto je prineslo kar nekaj bolečih trenutkov, a tudi veliko veselih. »Včasih je življenje temnejše, vendar imam toliko dobrih ljudi in lepih stvari okoli sebe, ki me razveseljujejo in lahko gledam nanje s hvaležnostjo,« pravi nasmejana Andreja Kušej in se posveti naslednjemu delu.

Brina Kušej