Christian Wrulich se je na poti od šole do posebnega koncerta v trgu, ki ga je na spletu v živo predvajal največji koroški dnevnik, ustavil v Celovcu na pogovoru in takoj mirno povedal, da res nima stresa, »kajti vse, kar delam, delam rad in iz srca«.

Christiana Wrulicha dobro poznajo domačini na Radišah, od koder izhaja, še bolj pa ga pozna koroška mladina, ki se navdušuje za glasbo. Mladi učitelj, ki že četrto leto poučuje v Vabji vasi, je namreč član znane koroške skupine Matakustix, ki presega glasbene meje in je znana po pesmih, ki so v koroškem narečju in gredo v uho zaradi posebne mešanice glasbenih zvrsti. Poleg šefa skupine Matthiasa Ortnerja in trobentača Michaela Kraxnerja igra Christian Wrulich harmoniko. In to ni njegov edini inštrument. V Slovenski glasbeni šoli se je učil kitaro in nato klavir, sam pa je začel igrati harmoniko. »Zdaj se izpopolnjujem v Žitari vasi pri Tomažu Plahutniku, da me bo naučil, kako se res pravilno igra,« pravi 30-letni Wrulich, ki je ljudskošolski učitelj z dušo in telesom. V Vabji vasi poučuje tretji in četrti razred skupaj s timskim učiteljem: »Verjetno sva na Koroškem edini moški par v razredu,« hudomušno dodaja in z iskricami v očeh pripoveduje o svojih učencih, kolegih in ravnateljici, ki je zelo uvidevna, kar se tiče njegovega glasbenega kotička. V Vabji vasi so bili začetki na dvojezični šoli težavni, sedaj pa že molijo slovenski očenaš ali zapojejo slovensko pesem pri otroških božičnih mašah.

Na vprašanje, kako združuje poklic, družino in glasbo, saj ima s skupino do 30 nastopov na leto, pravi, da »je umetnost v tem, da vse, kar delam, delam rad in zato ne čutim nobenega stresa.« Tudi kot mladi oče, ima namreč 4-letni dvojčici Leno in Roso, ima veliko časa za družino. »Mislim, da imam veliko časa za otroka, po šoli se ukvarjam z njima, in ko gresta zvečer spat, delam za šolo in glasbo.« Seveda ga pri vsem podpira partnerica Lisa, ki je prav tako učiteljica in je v ozadju in zelo uvidevna ter ga podpira pri vsem, kar dela. Ko je Christian Wrulich postal oče, je začel misliti bolj resno in trezno. Sprva se je malo bal zaradi slovenščine v družini: »Malo me je skrbelo, kako bom kot oče posredoval hčerkama slovenščino. Ampak sem zelo konsekventen, deklici hodita v dvojezični vrtec in tudi na Radišah sta obdani s slovenskim jezikom pri babici in dedku in tudi v otroški skupini pojeta. Sedaj že dobro vesta, s katero osebo govorita izključno slovensko,« je zadovoljen in dopolnjuje, »da ni nobenega izgovora, da ne bi posredovali slovenščine naprej, vse gre, če hočeš«. In slovenščina igra vlogo tudi pri glasbeni zasedbi, katere član je. »Z Matthiasom sva postala prijatelja med študijem na Pedagoški visoki šoli, ker sva skupaj pela v zboru. Prek njega sem spoznal tudi svojo partnerico, saj je njegova sestra. Nekoč me je vprašal, če bi ga spremljal na akustičnem koncertu in tako se je začelo najino sodelovanje leta 2012.« Medtem je skupina Matakustix že zelo znana na Koroškem, zelo odmeven je letni koncert, ki bo to soboto na celovškem sejmišču. Nadaljnja posebno skupine je,da se vsi trije dobro razumejo, zaradi te usklajenosti so koncerti tem pristnejši in uspešnejši. Na letni koncert povabijo številne glasbenike in skupine, tudi slovenske, tako lani na primer tamburaše iz Loč, letos pa Andreja Ogrisa s skupino. Za skupino je pomembno, da na koncertih pokažejo, da je slovenščina prisotna v deželi, »to Matthias sedaj še bolj zaznava, ko vidi kako odraščata moji hčerki«. In ko zaigrajo slovensko pesem Mi se imamo radi ali uspešno rožico Modrijanov, potem vsi pojejo v dvorani, »čeprav na primer v Melski dolini ne vedo, da sta to slovenski pesmi, a ju vsi pojejo,« se nasmehne Christian Wrulich, ki je z domačimi Radišami tesno povezan kot odbornik v društvu. Spet je začel peti pri domačem zboru, saj pogreša to petje, prizna in doda, da je bilo sodelovanje v radiškem društvu – posebej kot dolgoletni član igralske skupine – izredno pomembno: »Za svoj jezikovni razvoj sta mi igranje in nastopanje na odru veliko prinesla, tako kot učitelju kakor tudi kot glasbeniku.«

Gabi Frank