S pripravami na predstavo »Pravljica po naše« so začele že septembra. Skupaj z režiserko Ano Rutar so iskale, katero besedilo bi bilo najbolj primerno, dokler niso naletele na zgodbico, ki so jo občinstvu predstavile v soboto, 28. junija. Tudi pri nastajanju predstave so dekleta – Julia Kelih, Mija Oraže, Lara Dovjak, Sanja Oraže in Mila Oraže – z raznimi improvizacijami mnogo doprinesle.

Ob začetku predstave pripovedovalka vpraša občinstvo, katero pravljico bi radi slišali. Dekleta v prvi vrsti se javijo in izberejo zgodbo, ki so jo slišala že neštetokrat – pravljico o vitezu Kasijanu, ki je kralju obljubil, da bo rešil ugrabljeno princeso iz stolpa, ki ga varuje zmaj. A kmalu opazijo, da viteza Kasijana ni. Zato njegovo vlogo prevzame pogumna Flavija. Tako se vitezinja Flavija odpravi na pot, da bi rešila princeso, vendar ima popolnoma drugačen pogled na svet in drugačen čut za to, kaj je pomembno, kot ga je imel vitez Kasijan. Tako počasi, a zanesljivo spreminja izvirni potek zgodbe. Na pot se odpravi že dan pred predvidenim odhodom, zato na poti ne sreča kovača, ki bi ji izdelal meč, temveč svojo hčerko. Brez kakršnega premišljevanja jo prosi, naj ji izdela meč in jo spremlja, saj se zna boriti z mečem. Kasneje jih skoraj oropa tatica, a Flavija tudi v njej vidi le dobre lastnosti in jo vzame s sabo na pot. Skupaj končno prispejo do gradu, kjer se odločijo, da ne bodo poskušale ubiti zmaja, saj ga nikoli ne bi mogle premagati. Namesto tega poiščejo stranska vrata in tako najdejo princeso. Na koncu zgodbe vse tri prejmejo priznanje za ves trud ter uspeh pri reševanju princeske. Priznanje dobijo ne od kralja, saj ta še ni bil doma, temveč od kraljice. Flavija ji pojasni, da lahko priznanja podeli tudi ona, saj je kraljica. Tega kraljica še nikoli ni slišala, a jo je izjemno razveselilo, zato jih je z veseljem podelila.

Dekleta gledališke šole so predstavo zaigrala na izredno simpatičen način in na povsem kakovostnem nivoju. Predstava je bila prav tako ponovni dokaz, kako gledališka šola pozitivno vpliva ne le na izredno samozavesten nastop, temveč tudi na izražanje v slovenščini.

Dekleta pa niso prepričala le z igralskim znanjem – občinstvo je navdušila tudi močna feministična izpoved predstave. Po mojem mnenju bi se lahko prav vsak izmed nas kaj naučil od vitezinje Flavije, saj »na svet gleda drugače kot vsi ostali. Ni pomembno, ali si majhen ali velik, fant ali punca, tatica ali princesa – ona ti bo vedno dala priložnost.«