Vse, kar srce si sladkega obeta
Na Gori sv. Heme so na predvečer Marijinega praznika obhajali 25 let Triviuma
Trivium, tri poti pri sv. Hemi, tradicionalni kulturni dogodek, vsako leto 14. avgusta. Janez Gregorič je skupaj z Rudijem Benetikom in Fabjanom Hafnerjem pričel ta projekt, ki vsako leto pripelje na Goro sv. Heme nad Globasnico literaturo, glasbo in umetnost. Zdaj je za program odgovorna že mlajša generacija: Sara in Mira Gregorič ter Dominik Srienc. Prireditev prireja SKD Globasnica.
Z glasbenimi in literarnimi prispevki na treh krajih zgodnjekrščanskega romarskega svetišča se je pričelo slavje s pogledom nazaj, nato pa so predstavili poseben in nov program v cerkvi. Valentin Oman razstavlja svoj „ex voto“, dve sliki je podaril in bosta ostali v cerkvi. »V zahvalo za življenje,« je dejal umetnik, ki bo letos obhajal svoj 90. rojstni dan. Na željo Valentina Omana so bili prav vsi umetniki in vse umetnice Triviuma prvih 25 let povabljeni, da za ta večer prispevajo majhen „ex voto“.
Tudi literatura je bila zelo bogata. Dominik Srienc je bral svoje besedilo » Ta predmet, narejen zaradi obljube«, Alenka Resman Langus in Maximilian Achatz sta brala besedila Maje Haderlap, Cvetke Lipuš, Gustava Januša, Petra Waterhouserja ... »Berite, berite, berite,« je nekoč dejal Peter Handke in Janez Gregorič je v uvodu Triviuma te stavke ponovil. Glasbeni program so letos oblikovali Mira Gregorič, Sara Gregorič, Eva Kumpfmüller Lipuš, Helene Glüxam, Janez Gregorič, Roman Pechmann, Emanuel Lipuš in Gerd Hermann Ortler, ki je napisal skladbo po naročilu. Posebej pomenljvo je bilo, da je uglasbil pesmi Fabjana Hafnerja Umami in Vse, kar srce si sladkega obeta.
Kar dve jubilejni publikaciji so izdali ob 25-letnici Triviuma. Ena je fotografska dokumentacija Lidije Gregorič Poletni večeri na Gori sv. Heme. » Ta fotografska dokumentacija pripoveduje o nepozabnih poletnih srečanjih in dokazuje, da slika pogosto pove več kot tisoč besed. Skrbno izbrane fotografije Lidije Gregorič obujajo spomine na petindvajset poletnih večerov in v zgoščenem tempu se vsak 14. avgust predstavi v svoji edinstveni luči.« Izdali pa so tudi Popotnitnice, prispevke ob 25. obletnici. »Bralke in bralci ci se lahko veselijo 36 osvežujočih prispevkov, kjer so vključeni tudi prispevki škofa Jožefa Marketza, deželnega glavarja Petra Kaiserja, arheologa Franza Glaserja, pisateljev in pisateljic, pesnic in pesnikov kot so Maja Haderlap, Cvetka Lipuš, Daniela Kocmut, Peter Waterhouse in mnogi drugi.«
Škof Jože Marketz je doma iz Kršne vasi in zato je redno prihajal k sv. Hemi iz te smeri. Križ, ki ga nosi, kamorkoli gre po svetu, je Hemin križ. Na jubilejnem Triviumu je škof Marketz spregovoril o povezavi Cerkve in kulture: »V zgodovini človeštva je Cerkev pogosto igrala osrednjo vlogo pri oblikovanju kulture – od umetnosti, glasbe, arhitekture, do vrednot, jezika in izobraževanja. V preteklosti je bila pogosto kulturno središče – prostor navdiha, ustvarjalnosti in duhovne rasti. Danes pa se zdi, da se vloga Cerkve v sodobni kulturi spreminja. Svet postaja bolj sekularen, digitaliziran in hiter. Tradicionalne oblike izražanja vere se pogosto umikajo novim oblikam duhovnosti ali pa izgubljajo stik z mladimi generacijami. A prav v tem izzivu je tudi priložnost. Cerkev mora danes ponovno odkriti svojo vlogo – ne kot moralna razsodnica, temveč kot sogovornica v kulturnem dialogu. Lahko ponudi prostor poslušanja, refleksije in iskanja smisla – kar je v času krize vrednot in identitete bolj pomembno kot kdaj koli prej. Pogled v prihodnost naj bo zato pogumen in odprt. Cerkev lahko vstopa v kulturni prostor sodobnega človeka z novimi oblikami umetnosti, s spoštovanjem do različnih svetovnih nazorov, z aktivno prisotnostjo v medijih in predvsem – z vero, ki ni zaprta vase, ampak živi in deluje v svetu. Cerkev prihodnosti je lahko most – med tradicijo in sodobnostjo, med vero in kulturo, med posameznikom in skupnostjo. Ta most pa ne bo zgrajen sam od sebe – zgradili ga bomo skupaj, z odprtim srcem in pripravljenostjo na spremembe.«
Marija Markitz, predsednica SKD Globasnica, je v zahvalnem govoru dejala, da Trivium izpostavlja navdušenost likovnih, glasbenih in besednih ustvarjalk in ustvarjalcev iz Avstrije, Slovenije in Italije. »Trivium je raznolikost treh umetnosti, ko nas prevzamejo glasba, literatura in likovna umetnost. Je kulturni dogodek, ki nas iz leta v leto preseneča na novo.« Tudi letos je bilo tako.
Mateja Rihter