Organisation / Organizacija

Nedelja

Vsako leto nove melodije za Rebrco

Miriam Smolnik je bila letos mentorica za glasbo na jubilejnem Tednu mladih umetnikov na Rebrci.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Miriam Smolnik (Rihter)

Starši, sorodniki in mnogi drugi, ki se zanimajo za Teden mladih umetnikov na Rebrci, so v soboto prihajali proti cerkvi. Sklepna prireditev se je pričela s sv. mašo, kjer se je Polde Zunder ob 40-letnici spomnil vseh sodelujočih. Nato sta sledila še dva dela: ples na prostem in zanimiva lutkovna predstava v dvorani. Vse tri dele je spremljala lepa glasba, ki jo je izvajala Miriam Smolnik. Otroci ter spremljevalke in spremljevalci so navdušeno prepevali, tako kot so to počeli ves teden.

Miriam Smolnik je v drugem tednu vodila glasbeno delavnico. »Imeli smo se res lepo. Naučili smo se veliko pesmi: za celotno lutkovno produkcijo in še vse pesmi za sv. mašo. Otroci so bili zelo pridni. Vsako leto se čudim, kako dobro si zapomnijo besedila.«Posebej jo je veselilo, ko je slišala, da tudi v prostem času pojejo.

Tedni mladih umetnikov na Rebrci so bili letos jubilejni, štirideseti. Štiri leta pri njih sodeluje Miriam Smolnik. O pripravah pravi: »Prejšnja leta je bilo tako, da sem dobila besedilo od Brede Varl, režiserke lutkovne produkcije. Nato sem sama napisala melodijo. Par pesmi z Rebrce je, ki jih imam zelo rada. Lani sem uživala, ko je bila tema ljubezen. Mislim, da sem tam imela najboljše melodije.«Letos, ob jubileju, je potekalo malo drugače. Izbrali so nekaj pesmi iz 40-ih let, tako imenovane viške Tednov mladih umetnikov. V prvem tednu je vodil glasbeno delavnico Christian Laußegger.

V glasbeni delavnici Mirjam Smolnik vedno najprej naredi vaje za opevanje in dihalne vaje, za skupine, kjer so mlajši otroci, pa pripravi pevske igrice. Vseh otrok v drugem tednu je bilo čez 60. Razdeljeni so v skupine, a na koncu zna vsaka skupina vse pesmi. Otroci se ukvarjajo še s plesom in lutkami. Ker je teden kreativen, povabijo znane umetnice in umetnike. Ti z otroki ustvarjajo sliko ali skulpturo, umetnino, ki jo lahko vzamejo s seboj domov. Na prav poseben način odnesejo s seboj rebrške pesmi. »Zelo rada imam jazz, swing in pop, to vpletem v melodije. Pojemo tudi slovenske ljudske, tako da je dobra mešanica,« pripoveduje Miriam Smolnik, ki je pred kratkim v Gradcu zaključila študij geografije, ekonomije, psihologije in filozofije. Želi si, da bi kmalu začela s poučevanjem v šoli. Ob tem jo bo glasba spremljala kot njena najljubša prostočasna dejavnost. V času študija je prepevala v Klubu slovenskih študentk in študentov v Gradcu, v Šmihelu igra v New Times Big Bandu piano in v Godbi na pihala Šmihel klarinet. Z majhnim zborčkom, kjer se zasedba vedno spreminja, rada prepeva na porokah. Takrat Miriam Smolnik z zborom izpolni želje poročnega para ter za njihovo skupino piše note ter aranžira pesmi. Njeno navdušenje za glasbo izhaja iz družine: »Vsi so muzikalični, moj ded je bil dolga leta organist v Šmihelu, verjetno imam od tega malo več glasbenega v sebi. Babica mi je enkrat podarila klavir in to je bil vzrok, da sem se začela učiti v glasbeni šoli ter nadaljevala glasbeno pot.«Tudi sestra Anja in brat Fabian sta glasbenika, ob kakšnem jubilejnem rojstnem dnevu v družini so že skupaj imeli družinski bend.

Kar nekaj načrtov ima Miriam Smolnik za poletje. S KPD Šmihel se bo udeležila gledališke in lutkovne delavnice v Ankaranu, pa tudi Poletne glasbene delavnice v Tinjah se že zelo veseli. Nato bodo sledili »prvi koraki v samostojno življenje.«Miriam Smolnik si želi, da bi lahko ostala na Koroškem, poučevala v šoli in da bi še naprej sooblikovala različne glasbene projekte, saj si življenja brez glasbe ne zna predstavljati.