Vivat pittore laureatus! Dragi Folti, spoštovani častni doktor celovške univerze!

Pri tako obširnem opusu, kot ga razdajaš Ti že mnoga desetletja med nas, je seveda ključno vprašanje, kje začeti s slavospevom umetniku, likovniku in blagi duši, kot si Ti.

Po dolgem razmišljanju sem se odločil, da se izključno posvetim Tvojim delom v javnem prostoru.

Če pregledam Tvoj ogromen in raznoliki opus v javnem prostoru, sem pa spet tam. Kje začeti, ko se pa kar vrstijo dragulji Tvojih umetniških intervencij v javnih prostorih, med katerimi imajo tvoja dela za sakralne prostore še posebno vidno mesto. Če bi se odločil za kronološki pregled, bi moral začeti z letom 1965 s Tvojim freskom v poslovilni veži na centralnem celovškem pokopališču v Trnji vasi. Če bi ostal pri kronologiji, se mi zdi, da si s svojo umetnostjo še posebej na južnem Koroškem pravi polihistor, takšen, kot je bil Valvazor, ki nam je zapustil »Slavo vojvodine Koroške«. Tudi Tvoj opus je po svoje topografija likovnih biserov v treh dolinah, ki jih tako radi opevamo – s Teboj vred.

Tudi zaradi te topografije bom začel z delom na koncu te verige, v slavnem jubilejnem letu stoletnice koroškega plebiscita, ki žal ni našlo poti v uradni, deželni niz prispevkov k temu jubileju. Malo grenkobe, kot kanček pelina očitno mora biti.

Kam si s tem projektom meril, nam je vsem postalo jasno, ko smo v galeriji v starem farovžu v Čačah razglabljali tudi o tem, da Tvoje delo ni nikakršen »l,art pour l,art«, temveč da je obenem jasen in odločen politični komentar nezadovoljivi situaciji s slovenskimi krajevnimi imeni v teh koroških krajih.

Na to si začel opozarjati že, kot si na celovški univerzi oblikoval steno v kabini tolmačev in leta 2006 nadaljeval s stelami iz železa z dvojezičnimi krajevnimi napisi.

Iz tega zornega kota gledano, gotovo ni naključje, da Ti je posebej blizu križev pot, da omenim samo dva zame posebno lepa primera: križev pot v Kamnu v Podjuni in v farni cerkvi v Ločah.

Da je človek le popotnik na tej zemlji, o tem priča cela vrsta poslovilnih vež na primer v Ledincah, na centralnem pokopališču v Beljaku, v Št. Jakobu v Rožu do Šmihela nad Pliberkom itd.

Slavo večnemu si čudovito izrazil v secco-tehniki v cerkvi na Plešivcu, kjer se je začela Tvoja intelektualna pot.

Hočeš – nočeš, pa sem pri naštevanju. Dovolite samo kurzoričen izbor, ki je celo večnost oddaljen od popolnosti: Spomenik avstrijskega odporniškega gibanja (1965) na pokopališču v Trnji vasi;

• Kongresni center v Beljaku (1971)
• Zvezna gimnazija za Slovence 81975) v Celovcu
• Zveza Bank v Celovcu (1985)
• Gorna Borta/Oberwart, velikonočna cerkev (1989)
• Salzburg, Grad Klesheim, prostor za poslušanje Mozartovih sklad z geslom »Slike in zvoki« (1991)
• Farna cerkev v Železni Kapli, slike na platnu in steklena okna (1988)
• Ljubljana, Kärntner Sparkasse, cikel slik »Homo mediteraneus« (2006)

Posebej rad si delal tudi v likovnih kolonijah, še posebej v Sloveniji in Furlaniji.

Vigredi leta 2015 sva Te s fotografom obiskala v galeriji v Motovunu, kjer si pripravil na kraju samem kompletno razstavo. Tam je nastala tudi hudomušna inštalacija z umetnikom.

Naj jih še mnogo let ustvarjalen in zdrav doživiš slavljenec. Ob 85. rojstnem dnevu (14. decembra) se je Tebi slavljencu poklonila tudi celovška Mohorjeva, ki v svojih prostorih hrani dela iz »Omanove ustanove« s posebno bogato trijezično monografijo »Interventionen im öffentlichen und sakralen Raum / Posegi v javnem in sakralnem prostoru / Interventions in public

and sacred space«. Eno spremno besedo k knjigi je prispeval mednarodno priznani arhitekt Boris Podrecca. To pa je gratulant, ki ga je Valentin Oman res vreden!

Kot bi zabredel v oddajo voščil: Pa še mi postavimo piskerček zraven.

Vse najboljše, Folti Oman. Bog Te živi!

Horst Ogris

Nov film o Valentinu Omanu na Televiziji Slovenija - Ecce Homo – Ecce Oman

Televizija Slovenija se bo poklonila Valentinu Omanu za njegovo 85-letnico z dokumentarnim filmom Ecce Homo – Ecce Oman. Scenarist dokumentarnega filma je Andrej Doblehar, režiserka je Petra Hauc. Poleg umetnika samega v filmu med drugim sodelujejo: krški škof Jože Marketz, Polde Zunder, Valentin Inzko, Tanja Prušnik, Zalka Kuchling, Janko Zerzer, Gorazd Živkovič in Roman Petek. Glasbeno sta film obogatila Bernarda Fink Inzko, ki je zapela koroško ljudsko pesem Pojdam u Rute in Zbor KSŠŠK pod vodstvom Kristine Kragelj, ki je zapel Čej so tiste stezice. Pri snemanju je sodeloval tudi Miha Dolinšek.

Scenarist filma Andrej Doblehar o nastajanju filma pravi, da je pomemben del snemanja »potekal v slikarjevem ateljeju v Bekštajnu, ki ga je Oman velikodušno odprl in ustregel ustvarjalnim predlogom. Ob koncu snemanja je bila cela ekipa TV Slovenija presenečena in navdušena ne samo nad slikarjevimi izjemnimi likovnimi deli, ampak tudi nad njegovo življenjsko vitalnostjo in človeško plemenitostjo. To je tisto, kar ob Omanu, čeprav ga že poznamo, vsakič znova preseneti. Kako ga cenijo koroški rojaki in rojakinje, pa se je pokazalo tudi ob snemanju, saj so vsi z veseljem sodelovali pri nastajanju filma.« Posneli so tudi Omanovo razstavo v dunajski Galeriji pri Albertini letošnjo jesen.

Kako je nastala ideja za film?

Valentin Oman in scenarist filma sta se srečala na Omanovi retrospektivni razstavi v Kostanjevici na Krki, ob 25-letnici galerije Staneta Kregarja v Ljubljani pa je Doblehar kot kustos v razstavo sodobne sakralne umetnosti vključil tudi Omanova dela. »Takrat so se začela najina srečevanja v njegovem ateljeju v Bekštajnu in debate, med katerimi se je rodila tudi ideja o dokumentarnem portretu, ki bi obeležil Omanovo 85-letnico in spomin na 100-nico koroškega plebiscita,« pripoveduje Andrej Doblehar.

Dokumentarni film ECCE HOMO – ECCE OMAN, produkcija Dokumentarni program TV Slovenija

Premiera v nedeljo, 20. 12. 2020, na TV SLO 1 ob 22.20 in na www.rtvslo.si/tv, (po premieri na voljo v arhivu 4d.rtvslo.si)

Dragi Tino!

Ne morem verjeti, da si ... petinosemdeset. Dal bi ti jih kvečjemu petinšestdeset, da bi bil malo starejši od mene, toliko domišljav ali nečimrn smem – med nama – biti. Ko sem te spoznal, jih nisi imel niti toliko. Mlad si bil. Okoli štirideset.

Najinega prvega srečanja se ne spomniš. Zate ni bilo posebno ali pomembno. Zame pa. Saj si bil (že dolgo) mojster Oman, ki je (tako rekoč) slovel. Bil sem dijak Slovenske gimnazije v Celovcu, ki si jo po odprtju opremil s svojimi značilnimi freskami. V marsikaterem »velikem« odmoru sem te opazoval pri delu. In ko sem bil nekoč dosti pogumen, sem te nagovoril. Ne vem več, kaj sem vprašal. Ni bilo kaj zgodovinsko pomembnega. Vem pa, da si prijazno odgovoril.

Ko sem bil že študent, si me povabil v svoj celovški atelje. Tudi takrat sem te opazoval pri delu in se pogovarjal s teboj. Nastal je prvi esej, ki sem ga napisal o tebi. Ein Schauer, ein Seher. Über den Künstler Valentin Oman, je bil naslov. Objavil sem ga v dunajski reviji M. Das Magazin. Ko sem odhajal in že stal med vrati, si mi podaril sliko. To tvoje delo je postalo temeljni kamen moje male, a lepe kolekcije s slikami tvojih kolegic in kolegov.

Vse najboljše in ad multos annos operaque, Janko Ferk

Marija Šikoronja o Valentinu Omanu

Valentina Omana poznam že iz mladih let, ko je še študiral. Poznam ga, ko sem še delala in vodila Mohorjevo knjigarno. Prihaja iz skromne slovenske družine iz Malošč. Ob svojem študiju je delal in si tako zaslužil za preživetje. Svoj cilj, v središče svojega življenja postaviti umetnost, je strogo zasledoval in že kot študent bil prepričan v svoje poslanstvo.

Ko sem pred 35-imi leti začela s prvo razstavo in to z Valentinom Omanom, nisem pričakovala tolikšnega odmeva. Njegova umetnost prihaja iz globine in če opazujemo njegovo umetniško delo in njega kot človeka, je to ena enota. Ostal si je zvest. Za Valentina Oman, ki išče in nikdar ne miruje, je umetnost poslanstvo in smisel življenja.

Razstava Omanovih del v Galeriji Šikoronja

V poletnih mesecih 1985, pred 35-imi leti, je Valentin Oman v galeriji oblikoval dve steni s secco-tehniko. Galerija Šikoronja čestita umetniku za njegov 85. rojstni dan z razstavo njegovih del. Na ogled sta tudi ti dve steni.

Ogled razstave Omanovih del v Galeriji Šikoronja v Rožeku je mogoč samo po telefonskem dogovoru, z zaščitno masko, in največ petimi osebam ob istem času.

Tel.: 04274 44 22 ali 0 664 512 36 45. Razstava je na ogled do 24. januarja 2021, od petka do nedelje med 15. in 18. uro.