Organisation / Organizacija

Nedelja

Vidno postane tisto, kar je običajno skrito

Predstavitev monografije del Valentina Omana »Posegi v javnem in sakralnem prostoru«

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
S predstavitve knjige Valentina Omana (Nedelja)

Umetniško oblikovano reprezentativno monografijo del Valentina Omana z besedili v treh jezikih »Posegi v javnem in sakralnem prostoru« je Mohorjeva Celovec izdala ob Omanovi 85-letnici decembra lani. Na raznoliki prireditvi so jo pred nedavnim predstavili v Tischlerjevi dvorani.

Horst Ogris, ki je moderiral večer, se je pogovarjal z Valentinom Omanom. Navezal se je na enkratno monografijo, v kateri sta sodelovala tudi Boris Podrecca in direktorica MMKK Christine Wetzlinger-Grundnig. O Omanu je povedal, da se trudi za sožitje, »je poznavalec in velik estet, njegova bistvena izjava pa je tudi izrazito politična. Zaradi stalne marginalizacije slovenskega obraza dežele se je umaknil iz slovenske javnosti.« Omenil je, da ga cerkve, poslovilni prostori in poslovilne vežice spremljajo desetletja. »Vprašanje je, kako pa gledaš sam na končnost naše biti v svetu?« Oman je odgovoril z besedami, ki jih je njegova mati dejala na smrtni postelji: »Kako kaj bo tam?«

Kustos galerije Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu Marko Košan, ki je tudi kurator razstave sodobnih slovenskih likovnih umetnikov v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji v Evropskem parlamentu v Bruslju, je v svojem eseju »Trajne koroške sledi Valentina Omana« spomnil, da je Oman svetovljan, a se »njegovo sporočilo prej ko slej osredišči z vpetostjo v domači koroški prostor, ki ga je v preteklih petdesetih letih sugestivno animiral z osupljivim številom domišljenih intervencij v javnih in sakralnih prostorih, kar nam razodeva zajetna knjižna edicija Mohorjeve.« O Omanovih delih je dejal, da »sodobni izraz nevsiljivo napolni z odmevom duhovnih impulzov preteklosti. In obratno, sporočila preteklosti artikulira v sodoben čas in jim vdahne univerzalno humanistično sporočilo, ki je in bo vselej enako, dokler smo ljudje in je človek.« Košan je izpostavil, da je v središču celotnega Omanovega umetniškega ustvarjanja človek. Vsaka naslikana podoba je spomenik človeku. Pri Omanu postane vidno tisto, kar je običajno skrito. »Njegov Ecce homo je hkrati krik nemoči in upanja,« je povedal Košan in dodal, da nas »njegove slike, grafike, objekti in njihove umestitve v profane in sakralne prostore vodijo v razmislek in spoznanje o smislu, s svojo nenehno prisotnostjo pa kot priprošnjiki posredujejo upanje in vero v boljši svet.« Košan je spomnil, kako se Oman »odziva tudi na stanje duha in politično dogajanje v svetu, zlasti ob konfliktih, ki so povzročali (in povzročajo) trpljenje ljudi. V jedru njegovega opusa del, ki so na prelomu tisočletij nastajala v zadnjem desetletju preteklega stoletja je tako nastal monumentalni Piranski križev pot, kot pretresljiv dokument zadnje pogubne vojne na Balkanu.«

Tonč Feinig je glasbeno zaokrožil predstavitev monografije in prejel je čestitke za svoj nastop, pa tudi za 50. rojstni dan.

V imenu najstarejše slovenske založbe, Mohorjeve Celovec, je vse zbrane pozdravil direktor Franc Kelih. »Mohorjeva je nadvse ponosna in počaščena, da svoje poslovne prostore lahko krasi z umetninami Valentina Omana in da ga lahko uvršča med svoje avtorje,« je povedal Kelih.

Mateja Rihter