»Kupil sem cel žakelj knjig, eno mi pa lahko vendarle daste zastonj« – zgolj eden od pogostih komentarjev kupcev, zagrizenih knjižnih moljev, ki so prišli na največji koroški knjižni sejem od torka, 19. 7., do sobote, 23. 7., v šotoru pod pekočim soncem na Novi trg v Celovec. Kako je šlo sodelavkam Mohorjeve knjigarne, o tem poroča Selma Veladzić.

V zgodnjih popoldanskih in zgodnjih sončnih urah smo se napotile Marta Filipič, Mara Hudl in jaz Selma Veladzić k Novemu trgu v Celovcu. Tam nas je pričakal že postavljen šotor, pod katerim so knjigotržke in knjigotržci preostalih dveh knjigarn (Heyn in Kärntner Buchhandlung) že označevali svoje mize. Tudi mohorjani, na čelu z Mihom Kreutzem, smo se hitro lotili dela. Na tem mestu gre zahvala tudi marljivima hišnikoma Martinu Kelihu in Gregorju Sušniku, ki sta s kombijem pripeljala vso to obilico škatel, natrpanih s knjigami. Brž smo pograbili za mize, jih prekrili s papirjem, oblepili, nato naložili na mize stojala in na njih razporedili knjige.

Po slabih treh urah raztovarjanja in razporejanja treh palet knjig, so se nam že pričeli približevati prvi radovedneži, nekateri bolj, drugi manj zagrizeni knjižni molji, ki so kar hitro pokazali navdušenje in zanimanje za nakup knjig po »zares« znižanih cenah. Kljub precej nizkim cenam so bili mnogi spodbujeni za dodatno »barantanje« oziroma pogajanje za ceno, kar se nam je zdelo v večini primerov zelo simpatično, in strankam, ki so kupile tudi po dve veliki vrečki knjig, res nismo želeli oporekati, zato smo upoštevali njihove želje. Nihče ni naletel na gluha ušesa, ko je bil govor o njegovih željah. Nekateri so želeli takoj plačati knjige in jih vzeti s seboj, drugi so si jih najprej v kupih nabrali, jih v drugem koraku izbrali in kasneje dvignili. Tam, kjer sta bila zanimanje in entuziazem nad knjigami zelo izrazita, smo z razumevanjem in potrpežljivostjo ustregli vsaki kupčevi prošnji. Posamezni kupci so se prav lepo oddolžili za našo ustrežljivost in kompromisnost v obliki napitnine ali pa sladoleda, kar je še bolj spodbudno vplivalo na naše dobro razpoloženje.

Navdušilo nas je, da so ljudje kljub nevzdržni vročini obiskovali bazar. Mnogi so prinesli s seboj prazne vreče, v katere so spravljali svoje kupe knjig. Prav tako razveseljujoče je dejstvo, da ni bilo očitne generacijske dominacije, v smislu, da so bazar obiskali predvsem starejši ljudje, ne, obiskali so ga prav vsi, od najmlajših do najstarejših. Prikupni so bili tudi obiski turistov, ki so radovedno pokukali pod šotor, z željo, da kupijo kakšen leposlovni roman v angleškem jeziku, a smo jim na žalost morali sporočiti, da tovrstnih knjig ni v naši ponudbi. Na vsak način je šotor privabljal poglede mimoidočih, kar nas je pozitivno presenetilo. Domnevali smo namreč, da letošnji bazar zaradi ekstremnih temperaturnih razmer ne bo morda najbolje obiskan, a veseli nas, da smo se ušteli. Vsekakor je obisk z vsakim dnevom nekoliko upadal, ker nismo bili več tolikšna senzacija, saj smo tam stali kar pet dni, najatraktivnejše knjige pa so tudi hitro pošle. Najhitreje je pošla nemška beletristika tako v žepni kot v vezani obliki, nato nemške otroške in mladinske knjige, največ pa je ostalo strokovnih in poljudnoznanstvenih knjig in priročnikov tako v nemškem kot slovenskem jeziku. Prodali smo tudi nekaj slovenskih knjig za odrasle in otroke, vsekakor pa upamo, da bo v prihodnje še več zanimanja za slovenski oddelek, ki je bil tudi ob koncu knjižnega bazarja še precej nasičen s knjigami.