Že vrsto let sem kot obiskovalka spremljala zaključne koncerte glasbene delavnice. Vsakič sem bila očarana nad tem, koliko se pevke in pevci naučijo v le nekaj dneh. Na nastopih se je vedno čutila ta ljubezen do glasbe in petja, pa naj je šlo za zborovsko ali solistično petje. Letos sem se prvič odločila, da delavnico obiščem tudi sama, kar je bila zelo dobra odločitev.

Kot nekdo, ki je od otroštva pel v različnih zborih, sprva v otroških zborih, nato pa med drugim v zboru Jamzi, sem vedela, da mi bo delavnica veliko pomenila, saj je namenjena vsem, ki radi pojemo, raziskujemo svoj glas in se želimo preizkusiti na odru. Poletna glasbena delavnica zdaj že sedemnajst let združuje pevke in pevce, solistke in soliste, ki si želijo novih glasbenih izzivov in priložnosti za učenje s profesionalnimi mentorji. Na delavnici namreč ne spoznavamo le novih pesmi, temveč se naučimo tudi mnogo o vokalni tehniki ter odrski prezenci.

Preden sem se udeležila delavnice, si seveda nisem mogla prestavljati, kako naporen, a kljub temu zabaven bo ta teden. Dnevi so izredno intenzivni, saj od devetih zjutraj do pol desetih zvečer, z le nekaterimi premori, prepevamo in vadimo. A prav zaradi te intenzivnosti se tudi tako močno čuti, kako se v enem tednu petje in razumevanje pesmi spremenita in izboljšata.
Vsako leto delavnico odlikuje posebna tema, ki deluje kot rdeča nit. Letos smo se posvetili filmski in televizijski glasbi. Petdnevni program nas je popeljal od James Bond melodij do gospela, od popularnih slovenskih filmskih pesmi do zahtevnejših zborovskih priredb iz dokumentarcev in še več. Pod umetniškim vodstvom Ane Bezjak ter z odličnima mentoricama Karin Zemljič in Anjo Hrastovšek ter mentorjem Anžetom Vrabcem smo pripravili raznolik program, ki ga je povezovala skupna tema, javno pa smo ga predstavili na zaključnem koncertu.

Poseben čar delavnice pa je sigurno tudi jam session, kjer imamo pevke in pevci možnost, da se solistično predstavimo ob spremljavi profesionalnih glasbenikov. To je ob enem vznemirljiva izkušnja, po drugi strani pa tudi sproščena in intimna, saj je jam session le za udeleženke in udeležence. Tako smo se lahko tudi med sabo bolje spoznali ter spoznali glasove drug drugega.

Zaključni koncert je seveda višek tedna. To so vznemirljivi trenutki, polni treme, ko pred občinstvom pokažeš vse, kar si ustvaril v tako kratkem času. Vendar ko stojiš na odru, opaziš, da se je ves trud zares izplačal.

Brina Kušej