Suha ni samo Neuhaus. To so pred odprtjem kulturnega tedna dokazali šolarji in šolarke ljudske šole Suha, ki so v šoli predstavili steno z glinastimi ploščicami, v katerih je predstavljenih vseh 16 vasi občine v obeh deželnih jezikih. Ploščice so nastale ob kulturnem tednu in v sodelovanju z umetnikom Albertom Mesnerjem.

Toda nazaj na Suho, ki je bila na vabilu Biroja za slovensko narodno skupnost samo Neuhaus. Kulturni teden na Suhi je potekal tudi ob 60-letnici obstoja občine. Župan Gerhard Visotschnig je zbrane pozdravil v obeh deželnih jezikih in podčrtal sožitje med obema narodnima skupnostima. Opozoril je na razstavo v dvorani, nastali na slikarskem simpoziju, na katerem so ustvarjali romunski umetniki in umetnice. Od domačinov sta sodelovala Helmut Blažej in Ana Grilc. Predsednik Katoliškega prosvetnega društva Žvabek Lenart Katz v svojem kratkem nagovoru ni mogel zamolčati majhne bolečine: vabilo je ostalo brez slovenskega krajevnega imena. Vesel pa je bil odločitve, da poteka kulturni teden v občini Suha, ker je takšen teden »najboljši dokaz za to, da živita tu dve narodni skupnosti v dobrem sporazumevanju«.

»Takšen teden je najboljši dokaz za to, da živita tu dve narodni skupnosti v dobrem sporazumevanju.« Lenart Katz

Jani Oswald je spregovoril v imenu osrednjih kulturnih organizacij slovenske narodne skupnosti. Poudaril je: »Slovenski obiskovalci današnjega večera mi boste oprostili, da se bom glede na ciljno publiko obračal na vas predvsem v nemškem jeziku, ne upoštevajoč, da je sicer naša špraha kajpada weltšpraha, vendar nisem prepričan, ali so se je tudi vsi navzoči v zadostni meri naučili, kljub vsem mogočim konsenznim skupinam in delovnim krožkom dobrega sosedovanja.« V svojem govoru se je vprašal, kolikor so se razmere v deželi spremenile, »ali so se samo perspektive nekdanjih tako imenovanih nasprotnikov premaknile in so njihova stališča ostala bolj ali manj enaka in to seveda ob vsakič obojestranskem preimenovanju parol?«

Jani Oswald je svoj pogled ustavil v svetu in je nazadnje pristal doma v narodni skupnosti. Opozoril je na diskusijo glede medijske svobode, na človekove pravice, na ravnanje z begunci in se vprašal, kaj to pomeni za slovensko narodno skupnost na Koroškem, ki je bila pred leti deležna podpore najrazličnejših solidarnostnih komitejev? Njegov odgovor je bil zelo jasen: »Ali ne bi bila dolžnost slovenskih političnih in kulturnih organizacij, da bi prav sedaj dvignile svoj glas, ko notranje ministrstvo spodkopava medijsko svobodo? Kje so bili slovenski funkcionarji, ki bi kaj izjavili? So molčali, ker to neposredno ne prizadene lastne narodne skupnosti?«

»Ali ne bi bila dolžnost slovenskih političnih in kulturnih organizacij, da bi prav sedaj dvignile svoj glas, ko notranje ministrstvo spodkopava medijsko svobodo? Kje so bili slovenski funkcionarji, ki bi kaj izjavili? So molčali, ker to neposredno ne prizadene lastne narodne skupnosti?« Jani Oswald

Deželni glavar Peter Kaiser je v svojem nagovoru poudaril, da se je na Koroškem ozračje med narodnima skupnostima odločilno spremenilo. »Vem pa tudi, da je treba še veliko storiti. Zavedam se, dežela obljub slovenski narodni skupnosti dolgo ni izpolnila in zelo dolgo je trajalo, da so bile zajamčene pravice tudi uresničene.«

»Vem pa tudi, da je treba še veliko storiti. Zavedam se, dežela obljub slovenski narodni skupnosti dolgo ni izpolnila in zelo dolgo je trajalo, da so bile zajamčene pravice tudi uresničene.« Peter Kaiser

Odprtje kulturnega tedna in koncert, na katerem so nastopili Oktet Suha, Mešani zbor Heimatklang, Godba na pihala Suha, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, Tamika in Kvartet Oistrenix, sta večer mnogih prijetnih tonov v govorih in glasbi povezovala Danica Thaler-Urschitz in Hans Mosser.

Ana Grilc in Tamina Katz sta v okviru kulturnega tedna nase opozorili z razstavo. V Hiši kulture v Žvabeku sta z geslom »Umetnost&moda« razstavili svoja dela. Ana Grilc, študentka na Univerzi za uporabno umetnost na Dunaju, je dejala o razstavljenem delu: »Naslikala sem šestdelni cikel, ki je hkrati inštalacija. Na slikarskih platnih so prikazani občutki, ki zadevajo manjšino. Ena stran je bolj žalostna, umirjena, pasivna in nostalgična. Druga stran pa je bolj jezna, aktivna in močna. Obe strani pa sestavljata veliko delo, ki je tako rekoč manjšinsko telo.« Tamina Katz študira na kolidžu „KunstModeDesign“ Herbststrasse na Dunaju. V Hiši kulture razstavlja osem skic za obleke, ki so ji v preteklem letu postale najljubše. Razstavljena je tudi ena obleka.

Vincenc Gotthardt