Veliki ZAKAJ čaka na jasne odgovore
Množica pred deželno vlado v Celovcu – »Mi vsi smo Peršman«
Pred deželno vado v Celovcu so se v petek, 1. avgusta, zbrali mnogi iz vse Koroške in iz najrazličnejših ustanov. Njihova zahetva je bila, da policijska akcija, kakršna je bila izvedena 27. julija pri Peršmanu, ne ostane brez pravnih posledic. Nešteti so prišli in njihova zahetva je bila, da jim Republika Avstrija odgovori na mnoga odprta vprašanja, »na preveč odprtih vprašanj«, kakor je to rekla govornica Mira Gabriel. Samuel Trap pa je rekel: »To ne sme ostati brez besed in ne brez konsekvenc.«

Dobesedno
Spomin, napolnjen z življenjem Kot članice in člani Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju, kot pripadnice in pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem in kot soorganizatorke in soorganizatorji Antifašističnega tabora Koroška smo tesno povezani s Peršmanovo domačijo, z društvom Peršman in z zgodovino odpora, ki jo ta kraj prenaša. Peršman je za nas več kot kraj spomina – je prostor srečevanja s preteklostjo in možno prihodnostjo, zavetje in neke vrste dom. Tam se spomin ne konča v tišini, ampak ga napolnjujemo z življenjem, ki nosi pogum družine Kogoj-Sadovnik, ubite zaradi upora. Peršman je prostor, kjer zgodovina odpora postaja tudi del naše prihodnosti.
/…/
Želimo si bolj demokratičnega sveta, želimo sooblikovati, želimo imeti pravico do glasu. Ne pustimo, da nas postavljajo na isto raven z identitarci in neonacisti! Ne spadamo na seznam ljudi, ki naj bi bili grožnja državi in ustavi! Mi delujemo v skladu z njo. Žalostno je, da moramo na tak način braniti naš trud in delo. Ampak tako je: nekateri na pozicijah moči in v družbi nas imajo za ekstremiste in teroriste in to zaradi ostrega pogleda na krivico in pravico.
Mira Gabriel v imenu Kluba slovensklih študentk in študentov na Dunaju
Vseobsegajoča solidarnost v dramtičnem trenutku Muzej Peršman je eden od – če ne kar najpomembnejši – odporniških muzejev v Avstriji. /…/
Dogodki minulih dni so razkrili pomen Peršmanove domačije za nas koroške Slovence in Slovenke – prek vseh grap in regij. Močna simbolika kraja je za mnoge, ki so kot pripadnice in pripadniki manjšine v preteklosti sami doživljali nasilje, boleče privrela na dan. Zavest, da so te travme in strahovi še vedno prisotni, se je v minulih dneh znova jasno pokazala.
In vendar imajo dogodki minulih dni tudi nekaj pozitivnega. Postalo je očitno, da se je v tem dramatičnem trenutku pojavila vseobsegajoča solidarnost; da smo se ob spominu na trpljenje skupnosti znova zbližali; da je včasih potrebno dopuščati in prenašati dvoumnosti in mnogoglasnosti ter kljub temu – ali prav zato – ravnati človeško (ker tudi to je Peršman); da smo se spet bolje zavedali tistega, kar našo skupnost povezuje: po eni strani priznanje in spoštovanje zgodovine manjšine med preganjanjem in odporom, po drugi strani pa tudi še vedno neuresničeno, nedosledno izpolnjevanje vseh manjšinskih pravic.
Eva Hartmann,
podpredsednica Društva Peršman
Izjava Katoliške akcije
Dolžnost kot kristjanke in kristjani Smo v jubilejnem letu, ko se spominjamo 80-letnice konca druge svetovne vojne in žrtev nacizma med koroškimi Slovenkami in Slovenci. Pred nedavnim je Katoliška Cerkev na Koroškem obeležila poseben praznik zahvale, da na Koroškem že desetletja živita obe narodni skupnosti v miru in slogi. 80 let po nečloveški tragediji na Peršmanovi domačiji pa je Koroška pokazala tudi drugačen obraz. Pri Katoliški akciji smo ogorčeni nad to nesorazmerno in ponižujočo intervencijo policije ravno na tem občutljivem kraju spomina, kjer se je odvijal mednarodni antifašistični tabor mladih, in zahtevamo od vseh odgovornih, da se razkrijejo ozadja te nerazumljive policijske akcije. Še posebej na kraju, kot je Peršmanova domačija, je treba pokazati posebno skrb in spoštovanje. Izobraževalne oblike, kot je tabor, so pomembna oblika soočanja z zgodovino. Udeleženci in udeleženke so bili tudi mladi ljudje, ki so skupaj razmišljali in si prizadevali, da se grozodejstva in poboji, kakršni so se zgodili na tem kraju pred 80 leti, ne bi nikoli več ponovili. To pa je tudi naša dolžnost, ki jo imamo kot kristjanke in kristjani.
Ani Boštjančič,
predsednica Katoliške akcije