Razveseljivo! Dvorana v Musilovem arhivu je bila nabito polna, ko sta ko-moderatorja večera Edith Bernhofer in Dominik Srienc predstavila gostujoči pisateljici.

Dominiku Sriencu je treba čestitati, ker je uspešno branil (defensio) svojo disertacijo na temo »Boštjanov let« Florjana Lipuša pred komisijo na germanistiki.

Ker sem pozno prišel, dveh avtoric na podiju sploh nisem mogel videti, bil sem za rešetkami imenitne inštalacije k opusu žal že preminulega koroškega avtorja-avantgardista Wernerja Koflerja. Metaforično rečeno sem se počutil kot bi bil v kaki kletki, kakem labirintu, v zaporu ali zaščiten v trdnjavi. Zanesti sem se moral na svoj posluh, kar se je izkazalo za koristno.

Zdaj pa končno k junakinjama izjemno napetega značaja. Obe avtorici sta po svoje biligvalni, torej dvojezični. Najmanj! Prva, Minu Ghedina, ki ustvarja v Innsbrucku, je rojena Celovčanka. S patronom ustanove, pisateljem Robertom Musilom, jo druži usoda. Kot slavni pisatelj je v tem mestu bila le dete. Najprej jo je vleklo h kiparstvu. Študirala je pri Alfredu Hrdličku na Akademiji na Dunaju. Hrdlička je bil tisti izredni kipar, ki nam je pred Albertino v centru Dunaja podaril znameniti spomin na grozno dobo: Žida, ki mora čistiti tlak na peronu.

Druga avtorica večera, Ana Marwan, je v teh krajih bolj znana, saj je leta 2022 osvojila nagrado Ingeborg Bachmann z besedilom »Die Wechselkröte/Krota«. Izredno tankočutni in v globino vsakdanjosti meroči avtorici druži tudi založba, pri kateri izhajajo njune knjige v nemščini, to je avstrijska založba Otto Müller v Salzburgu.

Ko smo že omenili celovško dete, še k Ani Marwan, rojeni v Murski Soboti. »Če sploh veste, kje je to,« je ironično primesil moderator Srienc. Pa, da vemo. Murska Sobota je predmestje glasbene metropole Beltinci, kjer domujejo Beltinška Banda, Vlado Kreslin, etnobard, ki ima pri sebi tudi Male bogove!

Po panonskem ovinku nazaj k branju Minu Ghedina in Ane Marwan v Musilovi hiši. Neki modri človek je nekoč dejal: Otroštvo je kraljevina groze. Otroštvo Ade v romanu »Die Korrektur des Horizonts« Minu Ghedina je razpeto v trikotnik babica, mama in Ada. Ključna motiva Adinega odraščanja pa sta obiska Benetk in obisk s šolo v teatru, kjer vidi Antigono. Poetični slog te »verbalne skulpture« ima vse vrline, da začara in evocira razmišljanja in rahlo pot do fantazije posameznika.

Fantaziranje, čista domišljija, ki je – kdo ve – tudi čista realnost, ali pa tudi ne, veje iz romana Ane Marwan »Der Kreis des Weberknechts« (Otto Müller Verlag 2023). Tudi to je roman odraščanja, preraščanja in presežkov ter spajanja realnega z nerealnim. »Zabubljena« je v slovenščini izšla 2021 pri založbi Beletrina. Za ta roman je bila Ana Marwan odlikovana lani z nagrado »Kritiško sito«.

Da dobimo spet trdna tla pod nogami: Ana Marwan živi v kraju Wolfsthal v Nižji Avstriji. Tam se peča s projektom biodiverzitete in poveljuje štirim ovnom. Prepričan sem, da jo bodo v novih političnih razmerah branili in ščitili. To ji želim, vam vsem in meni tudi pa novih odkritij obeh avtoric večera v Celovcu z Minu Ghedina in Ano Marwan.

Horst Ogris