»Upiram se umiranju vasi,« pravi Zdravko Inzko. Vas, v kateri se upira umiranju, so Sveče. Njegov upor se je začel s tem, da je kupil staro Colnarjevo kmečko domačijo in jo obnovil v preteklih štirih letih. Na podstrešju je našel star klavir in violino, ki sporočata širino domačinov, ki jim je bila glasba prav tako pri srcu kot stik s semeni, ki so vsako leto dozoreli. Pa prekajeno meso, kajti v hiši je tudi črna kuhinja, sedaj obnovljena in ena zelo redkih v okolici. 

Zdravko Inzko se upira in rad obleče delovno obleko na kraju, kjer je doma in kjer ne dobiva smrtnih groženj. Tu je izgradil skedenj, dolg 17 metrov. Za natančno širino ni mogoče izvedeti, preveč hiti skozi ta trikrat izolirani prostor, da predstavi, kako si je zamislil njegovo prihodnost. »To bo dvorana za naše društvo Kočna. Saj odkar gostilne  pri Adamu ni več, društvo nima prostorov.« In že je na drugem kraju tega ogromnega skednja, kjer naj bi imelo prostora 200 stolov, kamor bi jih spravil po vsaki prireditvi. Toliko ljudi naj ima prostora v tem skednju. Pa se spet odprejo vrata v prostor pod streho. »To bo atelje za umetnice in umetnike, ki bi nekaj mesecev preživeli v Svečah.« Tudi z umetnostjo se je mogoče upreti umiranju vasi, je prepričan. 

Nekaj trenutkov pozneje je Zdravko Inzko že nekaj stopnic nižje v pritličju, kjer pozdravi Petra Waldegga, saj je zaradi njega povabil nešteto gostov iz umetniškega sveta in iz Sveč k Colnarju, v hišo Sveče 44. Do smrti je predal temu svojemu prijatelju galerijo in atelje za grafično tiskarno. Zgodba, kako sta se spoznala, je zgodba vojne na Balkanu. Oče Petra Waldegga, ki se je komaj sam preživljal, je takratnega avstrijskega ambasadorja v Sarajevu Zdravka Inzka prosil samo eno: Pomagaj mojemu sinu, da lahko zapusti Sarajevo. S pomočjo takratnega zunanjega ministra Aloisa Mocka je to uspelo. 

Petar Waldegg sedaj že nekaj let živi v Svečah tik ob cerkvi sv. Lamberta in bo vdahnil življenje stari Colnarjevi hiši, ki jo je Zdravko Inzko z velikim občutkom obnovil ter povezal staro z novim.  

Petar Waldegg razstavlja v Galeriji Waldegg svoje grafike, ki so nastale v preteklem pol letu. Ob galeriji ima tiskarno, kjer mojster svoje grafike tiska včasih tudi samo v dveh izvodih. 

Inzko je vesel, da je Petar Waldegg sprejel njegovo ponudbo, da ima v njegovi hiši atelje in grafično tiskarno. 

Vas moremo poživiti samo s kvaliteto.

Da bo ob likovni umetnosti v tej hiši doma tudi glasba, je bilo na odprtju galerije jasno, ko je zaigral Marko Gudelj iz Zagreba nekaj taktov znanih melodij na saksofonu. V imenu društva Kočna je spregovorila Zdenka Hafner Čelan. Poudarila, je, da človek hrepeni po odkrivanju lepote. »Pri tem odkrivanju potrebujemo pomoč: to pa nam nudijo umetniki in tisti, ki ponujajo umetnikom prostore za ustvarjanje. S tem da je Inzko dal Waldeggu na voljo prostore, je odprl vrata tudi nam vsem za vstop v dvorano in odkrivanje lepote.« 

Zdravko Inzko je ob svoji 70-letnici uresničil svoje sanje in ustvaril »kraj srečanja in kraj inspiracije«, kot je rekla županja Sonya Feinig. »Vas moremo poživiti samo s kvaliteto,« pravi Inzko. Galerija Waldegg v Colnarjevi hiši je pomemben korak. 

Vincenc Gotthardt