Na Višji šoli za gospodarske poklice je v torek, 19. decembra, potekala prireditev ob 35-letnici KIS, ob tem pa so predstavili tudi Kmečki koledar za leto 2024. Prepevala sta zbor Višje šole Št. Peter in mladi akzent, spontano je za klavir sedel Tonč Feinig, ki je predstavljen tudi v Kmečkem koledarju za leto 2024. Kmečki koledar je že 17. po vrsti. Celotna prireditev je bila simultano prevajana, za to sta skrbela Sebastian Walcher in Tomaž Dietinger.

Simeon Mikl, ki je moderiral večer, je v uvodu povedal: »KIS je sad samopomoči koroških slovenskih kmetic in kmetov in pomembna izobraževalna in povezovalna pobuda slovenskih kmetij v Alpsko-jadranskem prostoru med Koroško, Slovenijo, Furlanijo-Julijsko krajino, Gorskim Kotorjem in Gornjim Senikom, skratka v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Zato v Kmečkem koledarju poleg koroških kmetij predstavljamo tudi kmetije iz teh pokrajin.«

Predsednica KIS Marinka Mader-Tschertou se je posebej zahvalila Stefanu Domeju in Hanziju Miklu, ki sta pred 35-imi leti ustanovila KIS ter vsem, ki so razvijali in vodili KIS in s tem tudi doprinesli, da se ohrani slovenski jezik na Koroškem. Zaveda se, da kmetijstvo doživlja razburljive čase, »vse bolj smo priča globalne podnebne krize in nevarnih ter uničujočih vremenskih pojavov, kot so to toča, nalivi, poplave, zemeljski plazovi, povrhu pa še lubadar. Obenem sta v družbi vse bolj glasni in jasni želja in zahteva po učinkovitem in zdravem okolju in njegovem varovanju. To pa seveda nekaj stane. Če si ogledamo samo padajoče cene za les in druge kmečke proizvode, potem ne odražajo pravične odkupne cene.« Da je podeželje zrcalo družbe, je med drugim dejal Marjan Čik, vodja frakcije in zbornični svetnik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov (SJK).

Besedila za Kmečki koledar je tudi tokrat napisal Franc Wakounig, za fotografije je poskrbel Tomo Weiss, ki je zelo vesel, »da sem lahko že dvanajstič sodeloval pri nastajanju Kmečkega koledarja. Tudi letos me je zopet očarala raznolikost kmetij, njihovih posestnikov in pokrajine, v katerih živijo. Vse te vtise sem skušal ujeti s kamero in jih posredovati. Koledarski del je tudi letos oblikovan razkošno in skuša nuditi čim več informacij ter bo, upam, dober spremljevalec skozi leto 2024.«

V koledarju, ki je kot običajno dvojezičen, so za leto 2024 predstavljeni: kmetija Šlibar iz Kovorja pri Tržiču, Ivana Stefaner-Weiss, Tonč Feinig, Tadej Čertov, Hannes Tomic, Matej Ferfoglia, Jana Enke in Damjan Vrisk, Biološka kmetija Tonder v Dobju, Družina Kresitschnig-Zdouc, Samo Kraut, Veronika in Rafael Sadjak in Karel Gril.

V teku 35-ih let se je nabralo obilo dokumentacijskega gradiva, ki ga je Miha Pasterk s Slovenskega uredništva ORF v Celovcu zlil v kratek film. Na ogled je bil na slavnostni prireditvi, prav tako pa tudi v oddaji Dober dan, Koroška.

Mateja Rihter