Dejavnost grofice Heme – tako zidave Marijine cerkve v Krki kot ustanovitev ženskega samostana – je imela za Koroško in njeno škofijo daljnosežne posledice. Salzburški nadškof Gebhard, ki je odpravil lažjo slovansko desetino in jo izenačil z običajno, je trideset let prej razpustil samostan benediktink v Krki pod pretvezo, da redovnice ne živijo po pravilih benediktinskega reda. Tam je zato 6. maja 1072 ustanovil škofijo, s tem pa se je polastil Hemine bogate veleposestniške dotacije in dediščine. Prvi škof je bil imenovan že v istem letu, toda Gebhard ni izdal ustanovne listine za novo ustanovo. Nova škofija je dobila tistih osem župnij, ki jih je Hema podarila svojemu samostanu. Krška škofija je kršila smernice tedanje cerkvene reforme: krški škof ni imel lastne škofije, ni imel pravice do desetine, dohodkov, ni imel stolnega kapitlja. Bil je popolnoma odvisen od salzburškega škofa. Nova škofija je bila zgolj kopija v 10. stoletju ukinjene korne škofije pri Gospe Sveti.

Prvi škof v Krki je postal Gunther iz Krappfelda (1071–1090). Ta pa se ni zadovoljil z dejstvom, da ni dobil nobenih pravic. Edino, kar je dobila nova škofija, je bila posest nekdanjega samostana v Krki kot Hemina dotacija. V ljudskem spominu se je zato ohranilo prepričanje, da je bila ustanoviteljica krške škofije pravzaprav grofica Hema. Prepričanje je vsekakor upravičeno, saj je Hema podarila samostanu posestva na Koroškem, Kranjskem in Spodnjem Štajerskem. Na Koroškem je krška škofija med letoma 1043 in 1131 obsegala šest župnij v dolini Krke in Metnitz, iz prvotne Hemine dediščine pa so izločili dve, namreč Zeltschach in Lorenzenberg. Z ustanovitvijo škofije je Krka postala cerkveni zemljiški posestnik na Slovenskem. Glavnina njenih posestev, izhajajočih iz Heminega časa, je ležala na Kozjanskem. Krška škofija pa ni bila pristojna za duhovni blagor svojih podložnikov, zanj sta skrbela oglejski patriarhat in pozneje savinjski arhidiakonat. Brez teh posestev krške škofije se Hemino češčenje verjetno ne bi razvijalo in ohranjalo.

Krški škof Roman

Veliko obiskovalcev in obiskovalk meni, da je cerkev v Krki postavila grofica Hema. Komaj kdo ve, da je bila stolna cerkev zgrajena na pobudo četrtega krškega škofa Romana I. (1131–1167), ki mu je tudi uspelo utrditi krško škofijo. Na vzpetini nedaleč od Krke stoji mogočen grad Straßburg, ki ga je ravno tako dal sezidati vplivni škof Roman I. V gradu je bila šeststo let rezidenca krških škofov, ki se je pozneje razvil v največji grad na Koroškem.

Škof Roman je bil kot moralno neoporečna osebnost doma s Koroškega in je bil dvorni kaplan salzburškega nadškofa Konrada I., arhidiakon Karantanije in ena najvplivnejših osebnosti 12. stoletja. Veljal je za tajnega voditelja nadškofije Salzburg. Malo pred prevzemom krške škofije je njegov predhodnik škof Hiltebold (1106–1131) dobil majhno območje škofije in stolni kapitelj. Trinajst let pozneje, leta 1144, je dobil pravico do izterjatve desetine, tako je postal krški škof polnovredni škof, saj je imel zdaj svoje ozemlje, svoje dohodke in svoj stolni kapitelj. V času Romanovega škofovanja so začeli zidati kripto v Krki in straßburški grad. Dokončanja gradbenih projektov pa Roman ni več doživel.

Škofijo je škof Roman postavil na zdrave temelje, z modro cerkveno politiko pa si je pridobil tak ugled, da mu je cesar Friderik Rdečebradec (Barbarossa) podaril naslov kneza. Ugled škofa Romana I. je očaral celo papeža Lucija II. (1144–1145), in to tako zelo, da je leta 1145 stolnemu kapitlju v Krki – ne da bi vedel za njegov pravni položaj – podelil pravico voliti škofa, stolnega prošta in odvetnika, kar je seveda pomenilo omejitev salzburških lastniških pravic. Papeževa odločitev je bila vzrok za nemire pri zasedbi krškega škofovskega sedeža in ponarejanje listin, s čimer so se hoteli v Krki znebiti salzburške nadvlade. Leta 1147 je bil škof Roman v Bambergu prisoten pri kanonizaciji cesarja Henrika II. Leta 1155 je posvetil župnijsko cerkev novoustanovljenega kolegiatnega kapitlja na Otoku. Cesar Friderik I. je škofa Romana zelo cenil, čeprav se je postavil v investiturnem boju na papeževo stran. Po zmagi nad Milanom leta 1162 je cesar Friderik I. podaril škofu Romanu poseben privilegij, s katerim je potrdil pravico do proste volitve odvetnika.

Po letu 1140 je začel škof Roman zidati pomembno in preprosto romansko slopno baziliko v Krki. Dvostolpno stolno cerkev Marije Vnebovzete v Krki štejemo med najpomembnejše romanske cerkve v Avstriji.

Nadškofija Salzburg se je strinjala, da je posvetil nekaj podeželskih cerkva, npr. Marijino ali »zimsko« cerkev na Otoku in cerkev v Otmanjah.

Izredni, aktivni, pomembni in vplivni Romanovi osebnosti se je posrečilo iz Krke narediti pomemben kraj romanske arhitekture. V sosednjem Straßburgu je dal zgraditi mogočen grad, ki je prekašal salzburško nadškofijsko rezidenco; pozneje se je razvil v največji grad na Koroškem. Škofu Romanu pa je tudi uspelo prekositi druge salzburške sufragane – Bamberg, Freising, Briksen –, ki so si deželo Koroško razdelili med seboj. Škof Roman je vtisnil majhni škofiji na Koroškem svoj neizbrisni pečat.

Jože Till

Molitev - G. C. Kalidz

Praznujemo

v veselem razpoloženju.

A imamo res razlog za praznovanje?

Skrbi, stiske in težave zaznamujejo naš čas –

žalostni, zaskrbljeni in nemočni smo.

Zaradi tega v hvaležnosti prinašam svojo

molitev k Tebi:

za življenje,

za bogato zgodovino Cerkve v tej deželi.

Svoje skrbi za sedanjost, ki nam je zaupana,

ti proseče prinašamo, o Bog.

Polna upanja je prihodnost,

ki jo Ti gradiš z nami.

Počutim se miren, ker si ti začetek in konec,

ki daješ življenje in nam pomagaš v mnogih stiskah.

Ti si z nami in s svojim Sinom na poti,

daješ moč in nam kažeš pot Cerkve.

Vlij nam poguma, da bomo mogli s škofom

in z mnogimi ljudmi hoditi po tej poti.

Daj nam moči in veselja, da bomo lahko življenje delili

in ne bomo spregledali ubogih.

Vera, upanje in ljubezen naj nas danes vodijo

in dajejo moč za življenje.

Amen

Izbor iz raznolikih prireditev:

- Od 17. do 25. junija devetdnevnica v stolnici v Krki, ob 18.30 rožni venec, ob 19. uri sv. maša. 25. junija mašuje škof Marketz.

- Jubilejni teden bo potekal v Krki od 26. junija do 1. julija.

Nedelja, 26. junij, ob 10. uri slavnostna sv. maša. Glavni mašnik in pridigar: nadškof Lackner, somašujeta škof Marketz in škof Krautwaschl

- Petek, 1. julij, ob 17. uri slavnostni sprejem na gradu Straßburg. Slavnostni govornik škof Egon Kapellari. O zgodovinskih podatkih bo spregovoril Peter Tropper.

- Od 10. do 17. julija 2022: Potovanje v Taizé – romanje zaupanja, organizira Katoliška mladina. Kontakt in prijave: Matthias Obertautsch (0676 8772 2455)

- Četrtek, 9. 6. 2022, ✜ ob 19.30 odprtje razstave – Heimo Luxbacher, grad Straßburg

- Od 24. junija do 31. oktobra 2022: Posebna razstava 950 let krške škofije, Zakladnica Krka, Predstavljene so cerkvene umetnine slikarstva, kiparstva ... od 12. stoletja do prve polovice 16. stoletja.

- Torek, 5. julija 2022, ✜ 19:00 Predavanje – Zgodovinske sledi slovenščine v župniji Šmartin na Teholici/St. Martin am Techelsberg, župnijski dom Šmartin na Teholici. Predavatelji: profesorica Marija Wakounig, Ferdinand Kühnel. Kontakt: generalni vikar Johann Sedlmaier (0676 8772 1020) Prijava: ni potrebna

- Četrtek, 2. 6. 2022. ✜ 19.30 Slavnostno predavanje: Krška škofija nekoč in danes, Jakobushaus v Beljaku. Predava Veronika Polloczek. Kontakt: župnik Gerhard Christoph Kalidz (0664 181 75 24) Prijava: ni potrebna.

- Petek, 15. 7. 2022. ✜ 10:00 S Hemo na poti, vabilo na pustolovski dan v Rožu za otroke in mlade. Sprehodite se skozi zgodbo z nalogami. Kontakt: župnik Ulrich Kogler (0664 329 81 90, ulrich.kogler@kath-pfarre-kaernten.at) Prijave: do 12. 7. 2022).