100 let koroškega mita

Še do 24. junija se je mogoče vsako sredo ob 17.30 na univerzi v predavanjih potopiti v »100 let koroškega mita«. Za to raziskovanje koroškega mita sta odgovorna Dominik Srienc in Walter Fanta. Povabila sta zgodovinarje, sociologe, kulturne filmske in literarne ustvarjalce, da osvetlijo, kaj se skriva za miti, ki so v preteklosti nastali o Koroškem. Prvi, ki je spregovoril, je bil Valentin Inzko. V prvem predavanju serije predavanj se je spraševal, ali je to res, da je Koroška nedeljena. Izgubili smo Mežiško dolino, Kanalsko dolino Jezersko in Koroško v Sloveniji. Podrl je tudi naslednji mit, da je slovenska narodna skupnost na Koroškem ena finančno najbolj podpiranih narodnih skupnosti v Evropi. Njegova trditev, da država podpore v preteklih 25 letih ni povišala niti za cent, je ta mit kar močno zamajala. Za naslednjih 100 let pa želi, da se uresniči nov mit o Koroškem, ki se glasi nekako takole: Koroška je na svetu na prvem mestu v visoki tehnologiji, v gospodarstvu in v človeškem kapitalu (humankapital), Koroška je biotop svetovne ustvarjalnosti.

Med najboljšimi na svetu in med ljudmi doma v deželi

Univerza v Celovcu praznuje letos svojo 50-letnico. V svetu ni več neznana. V seznamih, kjer so navedene najboljše univerze, ima svoje mesto tudi Univerza v Celovcu. Rektor univerze Oliver Vitouch je zadovoljen, ker igra univerza »v koncertu najboljših« na svetu. V seznamu QS World University Rankings je bila izmed 150 mladih univerz za svetu izbrana med 50 najboljših. Prvič je navedena tudi v seznamu najboljših univerz na svetu Times Hogher Education (THE) World University Rankings 2020. Tu je med 1400 univerzami prišla v skupino univerz 301-350. Na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu se uči in raziskuje 12.000 študentk in študentov, 2000 od teh jih je doma v 100 državah sveta.

Univerza v Celovcu je deželi Koroški omogočila pogled na ljudi in na prihodnost dežele iz druge perspektive. Njen prostor ni v centru mesta. Ta je ob jezeru, kjer je na vodi treba iskati vedno nove meje in jih tudi premikati.

V pogovoru pravi rektor Oliver Vitouch, da univerza omogoča potrebno svobodo v mišljenju.

Oliver Vitouch pozna slovensko narodno skupnost na Koroškem. Seveda najbolj pozna iz nje tiste osebnosti, ki se ukvarjajo z znanostjo in umetniškim ustvarjanjem. Dominik Srienc je med njimi, prav tako Lojze Wieser, seveda tudi Valentin Inzko, ki je na univerzi v Celovcu večkrat gost. »Da se kopičijo poznanstva na področju literature in kulture, ima svoj vzrok tudi v tem, da ima univerza na tem področju posebej močne kompetence. Musilov inštitut je ena takih.«

Pred 50-imi leti je bila ustanovljena Univerza v Celovcu. Od takrat do danes je iz začetkov postala mednarodno priznana univerza. Kašnega pomena je Univerza v Celovcu za deželo Koroško? Kaj je ta univerza naredila iz te dežele?

Rektor Oliver Vitouch: Moj spoštovani učitelj Konrad Paul Liessmann, Korošec z velikim ugledom, je na neki prireditvi rekel: Univerza predstavlja to, kar bi lahko imenovali »princip urbanosti«. S principom urbanosti misli predvsem na vlogo univerz v povezovanju in to še posebej v večinsko podeželskih regijah. Še splošneje je to povedal znani filozof in matematik Alfred North Whitehead: Naloga univerze je oblikovanje prihodnosti. Univerza v Celovcu je v preteklih 50 letih močno pomagala, da je Koroška napredovala. Če strnemo, lahko rečemo, da je Univerza v Celovcu omogočila in omogoča potrebno svobodo v mišljenju.

Od vsega začetka obstaja na Univerzi v Celovcu slavistični inštitut s slovenistiko. Meje do Italije s slovensko narodno skupnostjo in do Slovenije z madžarsko in italijansko niso daleč, prav tako živi na Koroškem slovenska narodna skupnost. Kakšne možnosti se s tem odpirajo za študij slovenistike na Koroškem?

Oliver Vitouch: Trenutno se ukvarjamo s strateškim razvojnim papirjem za leta 2022-24 z ozirom na leto 2027 in s posebnim pogledom na strukturo študijske ponudbe. Tu gre za nastavke na področju bakalavreata – neke vrste Liberal Arts and Cyber College (LAC), ki omogoča svobodo pri izbiranju z mnogih področij in v to bi bila seveda vključena tudi slavistika s slovenistiko, prav tako pa bi pomembno vlogo igrala tudi večjezičnost. V slavistiki bi si seveda želeli več začetnic in začetnikov študija. Nekoliko je razumljivo, da koroške Slovenke in Slovenci ne želijo ravno študirati slavistike v Celovcu. Z veliko univerzo v Ljubljani obstaja lokalna konkurenca in seveda je tu še Dunaj. In če si pogledamo zgodovino koroških Slovenk in Slovencev, potem je razumljivo, da ni njihova avtomatična izbira študij slavistike, temveč kakšen drug študij v Celovcu. Odkrito rečeno, četudi bi bilo mogoče slovenistiko v Avstriji študirati samo v Celovcu – in ta scenarij smo si že ogledali –, nisem prepričan o tem, da bi se povpraševanju po tem študiju tako zelo povečalo. Zato gredo misli močno v smer odpiranja študijskih ponudb, ki bi bile interdisciplinarno povezane s slavističnimi deleži. To pa seveda nič ne spremeni na tem, da bo Univerza v Celovcu ponujala študij slavistike s pripadajočo slovenistiko tudi v prihodnje.

Univerze odlikuje mednarodnost. Univerza v Celovcu se nahaja na stičišču treh kultur. Kakšne priložnosti se ponujajo univerzi zaradi tega dejstva in kakšne so vaše vizije za univerzo čez 25 ali 50 let?

Oliver Vitouch: Stičišče treh kultur je lepa slika in tudi lepa metafora. To sliko in metaforo pa nam ne uspe vedno napolniti z življenjem, kot bi si to želeli. Nekaj pobud v to smer pa je bilo storjenih. Sam sem bil leto in pol predsednik AARC Alps-Adriatic Rectors’ Conference. Tu gre za močno regionalno sodelovanje med univerzami z zelo močno željo po tem, da postanejo meje še manj občutne. Hkrati pa so potrebne globalne kooperacije in nadregionalna partnerstva predvsem za mlade in uspešne univerze v regiji. Aktualni primer za regionalno strateško kooperacijo je, da bomo podpisali pogodbo z univerzo Ca‘ Foscari v Benetkah in bo tako prišlo do izmenjave med študenti in profesorji. Tudi na evropski ravni obstaja projekt European Universities, ki ga je iznašel Emanuel Macron in v katerem se evropske univerze močneje povezujejo, da lahko postanejo resna protiutež vrhunskim anglosaškim univerzam. Geslo univerze v Celovcu je zapisana tudi v njenem vodilu: »Premagovati meje!« in to vodilo jemljemo v vsem njenem pomenu dobesedno. Premagovanje meja je bilo Univerzi v Celovcu in njenim sodelavkam in sodelavcem vedno prvenstvena naloga in na tem bomo delali tudi v prihodnje.

Kar avstrijska družba tudi pozna, so brezposelne absolventke in brezposelni absolventi univerz. Kako je mogoče študijsko ponudbo uravnati tako, da se študentke in študenti odločijo za študij, ki jim bo omogočil tudi delovno mesto?

Oliver Vitouch: V Avstriji nimamo nič takega kot »gospodarjenje s študijskimi mesti«. Tudi ne obstaja kakih umetnih omejitev študijskih ponudb. To pomeni, da mladi izbirajo študij svobodno in po svojih srčnih željah, čeprav prihaja na področju umetnosti, medicine in psihologije do jasnih omejitev. Kar lahko storimo in kar tudi storimo, je, da ponujamo študijske smeri, ki so pomembne za razvoj družbe, za delovni trg v prihodnosti, za življenjske priložnosti in za ekonomski razvoj. Skupaj s partnerji lahko ponujamo tudi štipendije. Nazadnje le obstaja velika svoboda v izbiri študija. Odprta skrivnost pa je, da so v Evropi zelo iskane absolventke in absolventi tehničnih študijev in informacijske tehnologije. Lahko vabimo h kakšnemu študiju, ampak ne moremo in ne želimo ničesar izsiliti.

Rektor ste v deželi, kjer živita dve narodni skupnosti. Letos Koroška obeležuje 100-letnico plebiscita. Kakšno Koroško si želite kot rektor univerze, kjer vedno znova tudi znanstveno obravnavajo in razpravljajo o temi sožitje? Kaj naj bo v ospredju v naslednjih stotih letih na Koroškem?

Oliver Vitouch: Moja želja bi bila, da pravzaprav 100 let po plebiscitu tema narodne skupnosti ne bi bila več tema, ki buri duhove, temveč samoumevnost. Sam bi še dodal: Koroška je sredi Evrope. Poleg okoliščine slovensko in nemško govoreče narodne skupnosti se razumemo vsi skupaj, upam, hkrati kot Avstrijci in kot Evropejci. Koroška je v mednarodni primerjavi regija z zelo visoko varnostjo in dobro ravnjo blagostanja, z neokrnjeno naravno pokrajino, z bogatimi kulturnimi ponudbami – tudi če lahko tu še kaj razvijamo in razširjamo – in s posebnimi krepostmi na področju visoke tehnologije. Imamo dobre vzroke za pozitiven razvoj Koroške, in spomin na koroški plebiscit, ki polarizira in hujska. v mojih očeh ni nič. kar bi lahko prispevalo k dobremu razvoju. Če se spominjamo koroškega plebiscita, potem naj se spomnimo, da je to bila skupen uspeh narodnih skupnosti, ki so večinoma dejansko demokratično glasovali za želeno pripadnost prvi avstrijski republiki.

Kako lahko mlade izobražene ljudi obdržimo na Koroškem? Imate kak recept?
Oliver Vitouch: Univerza je povsem bistven del recepta. Obstajamo, da mladim ljudem nudimo zanimive ponudbe, jih na eni strani držimo, na drugi strani pa jih privlačujemo od vsepovsod iz Evrope in tudi z vsega sveta. Hkrati ostajamo, da močno prispevamo k razvoju zvezne dežele in da deželo naredimo privlačno. Prihodnji razvoji morajo biti podprti z milino sodobnega in modernega na Koroškem in z upanjem v prihodnost, z zdravim optimizmom, kar se tiče prihodnjih razvojev. Med ustanovami, ki so odgovorne za prihodnost Koroške, je univerza povsem bistvena.

Vincenc Gotthardt