Organisation / Organizacija

Nedelja

Zdaj poje cerkveni zbor ljudsko petje

Pogovor z Urhom Kasslom ob 80-letnici se začne in konča s petjem, saj še vedno vodi cerkveni zbor v Podgorjah.

Urh Kassl

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Slavljenec Urh Kassl (Gotthardt)

Pogovor z Urhom Kasslom ob 80-letnici se začne in konča s petjem. Da je bil po poklicu dolgoletni učitelj in ravnatelj na Djekšah in Podgorjah, gre malo v pozabo. Pri njem je vedno ob poklicu šlo za poklicanost. Po upokojitvi je ostala samo še poklicanost. Ta pa je bila v predanosti petju, natančneje vodenju cerkvenega zbora na koru pred orglami.

Vodenja manjšega zbora se je začelo na Plešivcu, kjer je maturiral. Takrat je bil študent. Med Plešivčani je bil tudi Erich Prunč. Kot dijak je napisal gledališko predstavo, katere uprizoritev je bila v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru. Prunčeva želja je bila, da bi pred in med predstavo študenti s Plešivca zapeli nekaj slovenskih pesmi. Zborovodja majhnega zbora je bil Urh Kassl, v Škocjan pa so odšli brez dovoljenja. Potem ko so pesmi zapeli, so se vrnili. Na Plešivec jih je pripeljal hotelir. Med vožnjo si je na avtomobilu pokvaril izpušno cev in tako s hrupom naznanil blizu polnoči prihod mladih pevcev. Sprejem v osvetljeni hiši ni bil najprijetnejši in naslednji dan so se morali mladi pevci po prvem nastopu vsak posamezno zagovarjati. Tudi Kassl. Kot argument je navedel, da je pevce spremljal kot zborovodja ter da vsi radi pojejo slovenske pesmi.

S petjem, še posebej cerkvenim petjem, se je kot otrok srečal v Želinjah, kjer je v coklah ministriral župniku Tomažu Holmarju. Nič več v coklah in nič več otrok, cerkveno petje ga je dohitelo tudi na Djekšah, kamor je prišel kot učitelj in ravnatelj ljudske šole. Tam mu je organist gospod Mairitsch, ki je orglal na Kneži in Djekšah, rekel: »Učitelj, učite se orgle. Boste potrebovali.« Dokler je imel svojo službo na Djekšah, je vodil cerkveni zbor. Prevzel ga je leta 1968.

Ko se je odpravil na novo službeno mesto v Podgorje, ga je oddal in si zabičal eno: Nikdar več ne bo vodil cerkvenega zbora. Samo v par letih je spoznal, kako odgovorno je takšno delo. Pa je prišlo drugače. Podgorski župnik Janko Hornböck je iskal zborovodjo za cerkveni zbor. Prosil je Urha Kassla in ta je leta 1975 prevzel zbor. Na starih orglah je zbor spremljal Franc Fugger, na novih Saša Kassl.

»Ljudsko petje in zborovsko petje sta enako pomembna. Zaenkrat nam je ostalo samo ljudsko petje, ki smo ga vajeni od romarskih shodov. Odprite pesmarice in pojte Bogu v čast!«

Od prevzema zbora do danes je preteklo skoraj 45 let. Čas se ni ustavil, spremenila se je družba in pevke in pevci so se postarali. Tudi zborovodja Urh Kassl je dosegel starost, ko je treba začeti varčevati s svojimi močmi. »Hvala Bogu je moje razmišljanje še tako, da sem ugotovil: Ne zmorem več neštetih vaj za kvalitetno petje.« Iskal je osebo, ki bi zbor prevzela, a je ni našel. Zato so se v Podgorjah pred nekaj dnevi pevci in pevke s kora podali med ljudi v cerkvi, kjer sodelujejo pri kakovostnem ljudskem petju. Seveda boli, če v kaki cerkvi utihne cerkveni zbor. Takrat se ga najglasneje sliši. Dolgoletnega pevovodjo cerkvenega zbora v Podgorjah Urha Kassla pa upanje na poživitev cerkvenega zbora še ni popolnoma zapustilo: »Na koru sem v posebni omarici zbral note v upanju, da bi jih še kdo potreboval.« Urh Kassl je tudi samokritičen. Zaveda se, da je vse svoje življenje premalo pomembnosti posvečal ljudskemu petju. »Ljudsko petje in zborovsko petje sta enako pomembna. Zaenkrat nam je ostalo samo ljudsko petje, ki smo ga vajeni od romarskih shodov. Odprite pesmarice in pojte Bogu v čast!«

Urh Kassl praznuje 80-letnico. Vendar star ni. Sam pravi, da naj mu pustimo »domotožje starega človeka«. Zanj sta to slovenska pesem in slovenski jezik, je molitev ali vsaj križ pred jedjo, je prava spodbuda ob pravem času za mladega človeka, da je potrjen v svojem prepričanju, je medsebojno razumevanje in je upanje, da mladi starši posredujejo materinščino svojim otrokom. Tudi razvoj v Cerkvi ga skrbi. Ima domotožje po ljudeh, ki bi bili svojim otrokom tudi na verskem področju zgled. Močno si želi tudi medsebojnega razumevanja – in to ne le v družini, temveč tudi v družbi, narodni skupnosti in Cerkvi. Mladini želi mnogo optimizma, s katerim naj mojstri izzive sodobnega časa, vzame pa naj si tudi čas za kakšno narodno ali cerkveno pesem. »Te pesmi so polne moči.«

Vincenc Gotthardt