Vrata otroških vrtcev, vseh šol in univerz so bila od srede marca zaprta zaradi pandemije. Pouk doma je bil tako za starše in učence kakor tudi za učitelje pravi izziv. Maja bodo postopoma odprli šole, kjer so pred naslednjimi izzivi, saj morajo prirediti urnike za pouk na izmene in to s strogim upoštevanjem higienskih ukrepov.

Otroški vrtci so bili vseskozi odprti za otroke staršev, ki so morali delati, toda število otrok je bilo neznatno. Osebje je bilo na skrajšanem delovnem času, kakor je povedala vodja otroškega vrtca Sonce v Celovcu Mili Kunčič. Od vsega začetka je spremljala starše, jim digitalno posredovala gradivo, ne samo informacije o spletnih straneh, kjer lahko najdejo igre, temveč je pošiljala skupaj s kolegico Theresio Gallob učno gradivo. Staršev niso pustili na cedilu, temveč jih spremljali z gradivom in pogovori. Vsak mesec v vrtcu namreč predelajo novo pravljico. S starši, ki so radi sodelovali in s svojimi otroki ustvarjali po posredovanih navodilih, so bili vedno v stiku in so jim nudili pomoč, saj je pomembno da otroci ne izgubijo stika z vrtcem.

V ljudski šoli v Št. Jakobu je ravnatelj Jožko Ottowitz doslej beležil dva do pet otrok, ki so prišli v šolo. Domneva, da se bo število zvišalo na začetku maja, ko bo veliko staršev šlo spet delat. Gradivo učitelji in učiteljice pripravljajo doma in v šoli, vsak/vsaka na svoj način. Učenci in učenke pa dobijo gradivo po spletu ali v avli šole, če je to za starše lažje. Starši so na sreči zelo hvaležni in kooperativni, pravi ravnatelj Ottowitz. Komunikacija med starši in šolo poteka s komunikacijsko aplikacijo School-Fox. Večinoma imajo vsi doma računalnike ali druge medije, edinole tiskalniki včasih manjkajo, zato pa straši lahko pridejo v avlo šole po mape. Šentjakobski učiteljski tim ponuja še dodatne ponudbe, kot na primer razne strani na spletu, kot sloviklik ali mala sova za slovenščino.

Učitelj v Borovljah Sigi Kolter je bil v šoli navzoč tudi v velikonočnih počitnicah, saj so nekateri starši potrebovali oskrbo svojih otrok. Gradivo za svoje učence v 4. razredu pripravlja za dva tedna vnaprej in starši pridejo po mape v šolo, ko se lahko tudi pogovorijo in informirajo. Po veliki noči je Kolter pripravil novo snov, ki jo posreduje s točnimi razlagami, delovnimi listi in dodatnimi nalogami. Učenci so že samostojni in ves teden zbirajo naloge in jih oddajo v mape, ki jih nato učitelj korigira. Z njimi je stalno v stiku, da se izmenjavajo o mogočih težavah. Svoje učence od časa do časa pokliče po video-telefonu, da se tudi vidijo, saj je potreben tudi živ stik. Posebej jim je težko, saj vedo, da so skupaj v razredu zadnje tedne, in se veselijo, da se bo spet začel pouk. Daniel Kelich, oče treh otrok, je pripovedal o svojih izkušnjah s šolo doma. Hčerka Lina hodi v drugi razred gimnazije v Vetrinju, sin Lovro hodi v 4. razred ljudske šole v Borovljah in štiriletna Kaja v otroški vrtec. Oba otroka vsak dan delata od pol devetih do enih. Vmes imata odmor za okrepčilo in sprostitev. Pri Lovru je preprosteje, saj poteka komunikacija samo z enim učiteljem, ki pripravi tedenski načrt s točnim seznamom nalog in delovnim gradivom. Tudi vmes potekajo stalni pogovori, če so kakšna vprašanja. Bolj zapleteno je bilo na začetku s hčerko, ki hodi v gimnazijo. Do velikonočnih počitnic učitelji niso imeli sistema, pošiljali so preveč gradiva, pravi Kelich. Za tedensko tri ure so poslali preveč gradiva. In tudi različni oddajni roki nalog niso bili le problematični za učence, temveč tudi za starše, saj je bilo treba to oddati v torek do enajstih, drugo pa v sredo do enih. In koliko časa zavzame skeniranje, fotografiranje nalog in pošiljanje, si nihče ne more predstavljati, pravi oče dveh šoloobveznih otrok. In tudi z gesli in dostopi do raznih platform je bilo na začetku težavno. Po počitnicah pa se je vse uredilo. Kelich pravi, da je naslednji izziv ta, da morajo starši sedaj razložiti posredovano novo učno snov.

V novi srednji šoli v Pliberku v zadnjih tednih ni bilo otrok v šoli, izjema je bila le učenka, ki so ji učitelji pomagali, saj se sama ni znašla. Na šoli imajo dva razreda, kjer uporabljajo i-Pad in so navajeni računalniškega dela. Učiteljski tim je mlad in zelo prizadeven, je povedala ravnateljica Christine Meklin-Sumnitsch, in tako s posredovanjem gradiva nimajo težav. Na platformi učitelji tudi takoj vidijo, kdaj učenci oddajo naloge in kje imajo težave, tako da se lahko hitro povežejo in pomagajo. V privatni iniciativi so tudi adaptirali prenosne računalnike za tiste učence, ki niso imeli računalnika, tako da dejansko vsak učenec lahko dela doma. Na šoli so morali odpovedati jezikovne tedne in izlete za ves semester.

Otroški vrtci

Za otroške vrtce so pristojne dežele. Priporočajo, da od 18. maja spet odprejo vrata za otroke, ki hodijo zadnje leto v vrtec. V vrtce pa lahko pridejo otroci po dogovoru z vodstvom.

Ljudske šole, nove srednje šole, nižja stopnja gimnazije

Šoloobvezni otroci (ljudske šole, nove srednje šole, nižja stopnja gimnazije) se pouk začne 18. maja v izmenah. (700.000 učencev)

Višja stopnja gimnazije, poklicno-izobraževalne višje šole

Pouk se začne v izmenah 3. junija. (300.000 učencev)

Maturantje

Za maturante in učence, ki zaključuje triletno poklicno šolo, se začnejo priprave na pisno maturo 4. maja. (100.000 učencev)

Univerze

Univerze so načeloma zaprte, predavanja potekajo digitalno, izpiti so mogoči.

MNENJA - Šola doma

Snov dobim po različni e-pošti in po drugi platformi Microsoft Teams, na moj računalnik v sobi, ki ga zdaj večinoma uporabljam za šolo. Vsak dan potrebujem najmanj štiri ure za učenje. Včasih pa tudi traja cel dan z več pavzami. Če sem vse naloge naredil, pošljem večinoma po elektronski pošti nazaj ali pa po Teams. Z učitelji si lahko vedno pišemo, če česa ne razumemo ali imamo vprašanja k različnim stvarem. S sošolci nisem toliko v stiku, samo če se včasih pokličemo in se zmenimo različne stvari. Drugače pa včasih tudi zvečer, ko skupaj igramo na računalnikih. Upam, da bo to vse spet hitro minilo, da bomo lahko spet šli v šolo, ker je bolje sedeti v šoli kot cel dan doma pred mizo. Najhujše je pa, da sošolcev ne vidiš in zaradi tega je v šolo hoditi, se mi zdi, tudi bolje, kot sedeti doma ves čas sam.

Marko Hudl, Vata vas

Gradivo dobivamo vsak teden, potem delamo sami in včasih imamo video-konference, ko se zmenimo za čas. Delamo na platformah in naloge pošiljamo tudi po elektronski pošti nazaj. Po mojem se več učiš, če hodiš v šolo, ker je tudi bolj strukturirani in učitelji vse razložijo. Posebej veliko delam za zgodovino, ker jo imamo letos v italijanščini. Dela je veliko, tudi literarni dnevnik sem oddala. Tudi klavir se učim na daljavo. Posnamem in pošljem video, učitelj pa mi potem pove, kaj lahko izboljšam. S prijatelji se pogovarjamo po telefonu, ampak jih še pogrešam Popoldne pa berem, rišem in pomagam kuhati. Sredi maja bom šla spet v šoli in že poznam ukrepe in vem, kdaj moram nositi masko.

Magdalena Kaiser, Celovec

Odkar je izbruhnil koronavirus in so zaradi tega morala zapreti univerze, se je tudi moje vsakdanje življenje precej spremenilo. Študiram fotografijo in uporabno umetnost na Dunaju in če danes rečem, da moram na univerzo, ker imam tečaj, to samo pomeni, da se iz kuhinje vrnem v sobo, kjer me na mizi čaka računalnik. Vsak teden dobiva ves razred fotografije in govori o različnih umetniških projektih. To tedensko srečanje je ostalo enako. Spremenilo se je samo to, da se ta srečanja zdaj dogajajo po »zoom-meetingu« in ne več na univerzi.

V takih dneh sledijo dolge ure, ko samo gledam v ekran. Tega nisem navajena. Ta način poučevanja, iskreno rečeno, tudi ni zame. Čeprav sem hvaležna, da lahko pouk nekako nadaljujem po medmrežju, to le ni najbolj idealno za moj študij. Za večino mojih projektov potrebujem delavnice na univerzi. To trenutno ni mogoče. Delo v temnici sem morala prekiniti in tudi analognih filmov ne morem več tako enostavno razvijati ali pa skenirati negative. Filme zdaj pošljem v labor, kjer mi jih razvijejo in skenirajo.

Dokler pa je ta situacija takšna kakršna je, imam več kot dovolj časa za premišljevanje in razvijanje novih idej.

Seveda pa si želim, da se to stanje čim prej konča. Pri svojem delu potrebujem ob sebi ljudi in rada začutim spreminjanje v zraku, ki ga povzročajo, če se gibajo.

Verena Gotthardt, Dunaj

Pripravila Gabi Frank.