Pred koncem šolskega leta se je upokojil dolgoletni strokovni nadzorni za pouk na višjih šolah Tone Boschitz.

Toneta Boschitza poznamo kot strokovnega nadzornika za verouk na višjih šolah in kot človeka, ki ga odlikuje poseben preudaren, humoren in duhovit značaj. Rodil se je leta 1956 in je po zaključeni gimnaziji na Plešivcu na Univerzi v Salzburgu študiral teologijo in študij samostojne verske pedagogike. Škof Kapellari ga je leta 2000 imenoval za strokovnega nadzornika za verouk na višjih šolah. Njegovo poklicno pot zaznamujeta prizadevnost in angažma. Številni Toneta Boschitza opisujejo kot človeka, ki ga nič ne spravi s tira, vedno je dobro razpoložen in najde rešitev za vsako težavo, »kajti nič ne obstaja, česar ne bi mogli rešiti«. Seveda pa je pri tem vedno upošteval želje in ideje drugih. Svoje prizadevnosti pa ni kazal samo pri pisalni mizi, šport in glasba sta njegovi največji strasti. Vsak dan preteče 10 do 15 kilometrov, svoj dolgoletni trening pa je dokazal pri marsikaterem maratonu. Kot glasbenik z dušo in telesom na odru navdušuje mlado in staro, s svojim globokim glasom in kitaro pa je oblikoval tudi slovesnost, ki so mu jo pripravili ob upokojitvi. 

V Mohorjevi so Tonetu Boschitzu izrekli besede zahvale med drugim Birgit Leitner, Jakob Ibounig, Rudi Altersberger, Thomas Unterguggenberger, Boschitzev naslednjik, ki je skupaj z ravnateljem Lassenbergerjem Tonetu Boschitzu predal bika iz lesa kot simbol moči. Slovesnost sta glasbeno oblikovala dekliški zbor vetrinjske gimnazije in MePZ iz Sel. Seveda pa se je na oder postavil tudi Tone Boschitz s svojo kitaro in skupno s selskim zborom in ansamblom Drava zaigral in navdušil.