Za veliko noč pri nas na Koroškem po navadi na mizi niso le šunka, kruh, hren in klobase, temveč tudi pogača. Koroška pogača je mnogovrstna in se razlikuje ne le od doline do doline, temveč celo od družine do družine. Da bi spoznali tradicionalno radiško pogačo, je Lejla Rabensteiner Ogris s sestrico Lenjo, z mamo Majdo in babico Leni povabila v Tuce.

Ob prihodu na Radiše, 150 m nad Celovcem, me že čaka gospodinja Majda Rabensteiner Ogris v spremstvu osemletne Lejle in dveinpolletne Lenje z odprtimi rokami. V hiši me kar preseneti vonj, ki se ga spominjam še iz mladih let, ko je moja babica pekla šartelj, kakor se imenuje pogača na Zilji.

V kuhinji nas čaka babica Leni. Iz dnevne sobe petčlanske družine vidimo njeno leseno hišo. »Tam zgoraj stanuje naša babi,« se veselita Lejla in Lenja. Vse štiri so pripravile že testo. »Moko smo dale v posodo in naredile vdolbino, v to smo dale kvas. Dodale smo dve žlici sladkorja in žličko moke in smo polile s toplim mlekom. Tako smo naredile kvasovec,« pravi Leni Ogris, ki je skupaj s hčerko Majdo in vnukinjama naredila testo. Pomešale so kvasec v posoljeno moko in dodale sladkor in mleko, pomešano z rumenjaki. »Vse smo dobro premesile in na koncu dodale staljeno maslo. Ko smo dobile mehko in voljno testo, smo ga pokrile, da vzhaja,« dodaja gospodinja. Recept pogače je podedovan. Babica Leni ga je dobila od svoje tašče. »Zelo pomembno je za naju, da s peko pogače nadaljujeva izročilo, ki sva ga prejeli od prednikov. V času prenasičenosti in izobilja ima to, kar si ustvaril z lastnimi rokami, posebno vrednost,« poudarjata Majda in Leni. Vnukinji sta že od malega navajeni peči ne le kruh, temveč tudi pogačo.

Testo je vzhajalo in deklici pridno pomažeta pekače z maslom. Ob pogovoru da babica deklicama testo na kuhinjsko delovno ploščo. Lejla in Lenja kar hitro z rokami razvaljata testo. »Testo je tako mehko, da ga razvaljata samo z rokami. Valjar sploh ni potreben,« razlaga babica in deklicama ponudi stopljeno maslo, ki ga namažeta nanj. V steklenici je že pripravljena mešanica iz cimeta, kakava in sladkorja. »Kdor hoče, lahko tudi doda še mlete orehe,« ve Majda, ki se je učila peči od mame. Zato ji je zelo hvaležna. Majhne roke deklic kar hitro nadevajo testo s sladkorjem in rozinami. Pri zavijanju pomagata mamica in babi. Male pogačice še enkrat potopijo v staljeno maslo. »Sedaj pogačo damo v pomaščen pekač, da na toplem še enkrat vzhaja.«

V kratkem času so radiške ženske treh generacij zavile tri majhne pogačice in tri velike.

Tisto pogačo, ki je blagoslovljena za veliko noč in pride kot tradicionalna jed na mizo, gospodinja vedno peče na veliki petek, čeprav se tega dne strogo posti. Mimogrede Majda zasuka naslednjo pogačo. V dvojezični družini je samoumevno, da ena generacija pomaga drugi. Prsti majhnih rokic, ki pridno pomagajo, vmes vedno znova najdejo pot do ust. Lejla in Lenja kar radi ližeta moko, sladkor in cimet s prstov. Včasih se celo izgubi kakšna rozina v ustih majhne pekovke. Z veseljem in dobro voljo so vsi pri delu. »Pogača pravzaprav ne zahteva veliko dela,« izda Leni in nadaljuje, »da je testo čim boljše, tem bolj ga tepeš!«

»Najboljša pogača pa je sveža, še topla pogača,« poudarjajo Majda in njeni hčerki. Medtem je peč segreta na 180-200 stopinj in pogače pridejo za približno eno uro vanjo.

Leni Ogris tudi drugim ljudem na Radišah rada posreduje svoje znanje. Tako je pred štirimi leti prvič povabila ženske iz vasi v Kulturni dom, da je s sestrično pokazala, kako peči pogačo. »Zelo pomembno je, da damo tradicijo in znanje naprej. To je moja srčna zadeva,« poudarja še enkrat.

Po eni uri v pečici so pogače gotove in pridejo na mizo. Kratko se shladijo. V tem času si vse umijejo roke, slečejo predpasnike in se usedejo k mizi. Babi Leni vzame nož, blagoslovi pogačo s križem in jo nareže. Vse smo polne pričakovanja. Vsaka od nas dobi košček še tople pogače na krožnik. Ob prvem grižljaju smo vse tihe in uživamo. Vsak grižljaj je kot nagrada za narejeno delo. In z nasmehom na licih mladih in starejših, ob zahajanju sonca, se peljem s polnim želodcem, s polno torbo malih pogačic in s polnim srcem spet nazaj v Celovec. Naslednji dan s svojima hčerkama že sama hitro pečem okusne pogače po starem receptu Lenine tašče.

SESTAVINE ZA TESTO:

• 100 dag moke
• 10 dag sladkorja
• 1 velika žlica soli
• 12 dag masla
• 4 rumenjaki
• 0.70 l mleka
• 25 g svežega kvasa (pol kocke)

PRIPRAVA KVAŠENEGA TESTA

• sladkor in cimet
• rozine
• mleti orehi
• limonina lupina

Več receptov različnih pogač najdete tudi v knjigi Nataše Partl »Koroška pohača«.

Alexandra Praster