Božični čas je povezan s številnmi običaji.

Sv. Štefan

26. decembra goduje sv. Štefan. Kot mučenik in prvi diakon je spreobrnil številne ljudi h krščanski veri. Ker je v misijonarskem duhu veliko govoril o Jezusu in se je priznaval k njemu, so ga kot prvega mučenika krščanstva pripeljali pred veliki zbor in ga kamenjali. Velja za zavetnika konjev, konjerejcev in kočijažev, in drugih poklicev, kot so zidarji, krojači in tesarji. Njegove relikvije najdemo v različnih deželah. V številnih krajih so nastale cerkve in kapele njemu v čast. Ker ga kot svetnika posebej častijo konjerejci, na ta dan v številnih farah blagoslavljajo konje. Blagoslov vode in soli na dan sv. Štefana spominja na krst in s tem pomeni tudi priznavanje h krščanstvu. Na Koroškem je 15 cerkva posvečenih sv. Štefanu, med njimi na primer Šteben pri Bekštanju in Šteben na Zilji ter St. Stefan am Krappfeld.

Sv. Janez

27. decembra Cerkev obhaja praznik apostola in evangelista Janeza. Janezu, ki je bil najljubši Jezusov učenec, je umirajoči Jezus zaupal svojo mater. Izhaja iz Betsajde, kjer je njegov oče Zebedej delal kot ribič. Legenda pripoveduje, da je Janez popil strup iz keliha brez nikakršnih posledic in je k življenju obudil dva morilca, ki sta bila zastrupljena. Danes v Cerkvi blagoslovijo na god sv. Janeza tako imenovano Janezovo vino z besedami ob zaključku liturgije: "Pijte ljubezen svetega Janeza!" Veliko ljudi da blagosloviti vino, odnesejo ga domov in hranijo. Sv. Janeza so pokopali na griču v Efezu, v današnjih ruševinah pri Selçuku v Turčiji. Na grškem otoku Patmos je jama, kjer naj bi napisal zadnjo knjigo Nove zaveze. Po njem poimenovan samostan na Patmosu so ustanovili leta 1088, večina pa je bila zgrajena v 17. stoletju. V samostanu so relikvije, redki rokopisi, cerkveni zakladi in ikone neprecenljive vrednosti. Sv. Janez je zavetnik številnih poklicev, na primer kiparjev, slikarjev, knjigovezov, izdelovalcev papirja, tiskarjev, knjigotržcev, pisateljev, piscev, uradnikov, notarjev in vinogradnikov.

Sv. Silvester

Zadnji dan leta, 31. december, je dobil ime po papežu Silvestru I., ki je umrl 31. decembra 335. Ker Silvestra častijo kot svetnika, je postal njegov smrtni dan hkrati god. Na Koroškem sta dve kapeli posvečeni sv. Silvestru, v krajih Salach in Frohn v Lesni dolini.
Silvestra I. je še pred začetkom preganjanja kristjanov cesar Dioklecijan leta 284 posvetil v duhovnika. Svojo službo kot rimski škof je sprejel leta 314. Ko je bil rimski papež v letih 314 do 335, se je vršila temeljita sprememba v razmerju rimske države do krščanske Cerkve. Po zmagi Konstantina Velikega in nadaljnjem odloku o strpnosti iz leta 313 je postalo krščanstvo državna vera in začela se je uveljavljati krščanstvu naklonjena državna politika. Po smrti je bil papež Silvester I. pokopan v rimskih katakombah.

Sv. Marija

Neposredno z božičnim prazniki je povezano dejstvo, da je Marija rodila Jezusa Kristusa. Katoliška Cerkev praznuje že od liturgične reforme osmi dan od božiča, torej 1. januarja, praznik Matere Božje Marije. Marija je hčerka Joahima in Ane, ki sta bila sprva 20 let brez otrok, potem ko je angel Joahimu oznanil Marijino rojstvo. 8. decembra praznuje katoliška Cerkev praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. „Brezmadežno spočetje“ ni nič povezano s spočetjem Jezusa v Marijinem telesu, temveč postavlja v središče edinstvenost podobe Marije. To je praznik izbire Marije. Marijino rojstvo praznujemo 8. septembra, njeno vnebovzetje pa 15. avgusta.

Sv. trije kralji

6. januar, na dan, ko katoliška Cerkev obhaja praznik Gospodovega razglašenja, epifanije, je med ljudstvom bolj znan praznik sv. treh kraljev. Matejev evangelij poroča o modrecih, čarodejih in zvezdoslovcih, ki so sledili zvezdam nad Jeruzalemom v Betlehem, da bi se poklonili novo rojenemu Jezuščku. Že od 4. stoletja so te zvezdoslovce povezovali s številom tri, verjetno zaradi števila daril. V 6. stoletju so potem iz zvezdoslovcev in čarodejev nastali kralji. Tudi tu domnevajo, da so plemiški izvor izpeljali iz daril: zlato, kadilo in mira. Šele v 9. stoletju so sveti trije kralji dobili ime Gašper, Melhijor in Boltežar. Črke "C+M+B", ki jih trije kralji danes napišejo na vrata, ko obiskujejo domove, so kratice za stari blagoslov „Christus mansionem benedicat“ (Kristus, blagoslovi to hišo) in ne gre za začetnice imena svetih treh kraljev, kakor pogosto domnevajo. Relikvije svetih treh kraljev so leta 1164 prenesli iz Milana v Köln.

Besedilo: Tiskovni urad krške škofije