Tempora mutantur – Časi se spreminjajo! In z njimi šege in navade. Ko sem bil še otrok, smo na vasi slavili god in nikakor ne rojstnega dneva. Dedej je to takole razložil: »Na svit tele tud’ p’rleti, če je zdravo. Ime mor’š imeti, ime!«

Dandanes pa se vse vrti samo še okrog rojstnega dneva. Pa naj bo. Izjemoma bom sledil sodobnosti in se tokrat oklepal nove navade. Junaki bodo izjemne osebnosti iz sveta kulture.

V soboto, 26. avgusta bi praznoval 110. rojstni dan kraški titan na Kontovelu, Boris Pahor. Dan pred tem so pri Cankarjevi založbi predstavili njegovo avtobiografijo brez meja – NIKOGARŠNJI SIN – Boris Pahor s Cristino Battocletti. Izvirnik v italjanščini je letos izšel v Milanu. Za prevod v slovenščino sta skrbela Edvin Derviševič in Tadej Pahor, pisateljev vnuk. Spremno besedo je prispeval Pahorjev sin Adrijan.

Izvirnik v italjanščini – zakaj? Italijanska novinarka Battocletti je na predstavitvi odkrila sistem dopisnih pogovorov in tudi s citatom velikega Slovenca iz Tržaškega zaliva odkrila, zakaj je pisatelj pristal na ta način nastajanja. Pahor: hotel jo je »naučiti, kakšno je bilo življenje Slovencev«. Tako je nastala subtilna in iskrena pripoved človeka, ki si je v jeseni življenja marsikaj odpustil, obenem pa si z dvomi in neizprosnimi očitki težil dušo. Ob koncu knjige avtorica v dodatku pisatelja predstavi italjanski publiki in zapiše osebna doživetja ob srečanju z njim – kot piše v besedilu založbe k predstavitvi slovenske inačice.

Posebno prikupila pa se je Christina Battocletti slovenskim novinarjem, urednikom in urednicam s šarmantno fussnoto, da je izvirno Furlanka iz Čedada, katere babica je še govorila slovensko. Knjiga ne sledi železnim pravilom biografije, saj se ne začne s stavkom »Rodil se je ...«, temveč s poglavjem Barviti svet – Lille. Tam v Franciji si je Boris Pahor vsaj za silo opomogel po trpljenju v nacističnem koncentracijskem taborišču.

20 let po Pahorjevem rojstvu, leta 1913, je v Ljubljani na svet priletel Matjaž Kralj, sin tedanje zvezde Narodnega gledališča Emila Kralja. Sin se je lotil tako kot oče gledališča in postal sloveči scenograf v vrhunskih nemških gledališč tja do slavnega Burgtheatra na Dunaju.

Če te dni na celovškem trgu srečate starejšega, prijaznega gospoda, ki koristi za lažje gibanje med ljudmi dve palici za smučanje, mu po domače čestitajte k osebnemu jubileju, saj je 23. avgusta obhajal 90. rojstni dan. Boste videli, da se bo »frajduv«.

Horst Ogris