Lep seizmograf nikdar dovolj priznanega prostovoljnega dela v slovenski narodni skupnosti na Koroškem so priznanja, ki jih podeljujeta osebam, ki storijo z vsem srcem in vso zavzetostjo več, kolikor je treba, osrednji kulturni organizaciji Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Na koncu leta 2025 sta kulturni organizaciji spet podelili priznanja. Krščanska kulturna zveza je vročila Janežičeva priznanja na svojem občnem zboru, Slovenska prosvetna zveza pa ob 120-letnici Slovenskega prosvetnega društva Edinost v Škofičah.

Janežičevo priznanje Krščanske kulturne zveze

Anica Lesjak-Ressmann, doma v Ledincah, že 36 let predseduje Slovenskemu kulturnemu društvu Jepa-Baško jezero. Po poklicu je učiteljica za dvojezični pouk in ravnateljica na dvojezični ljudski šoli v Ledincah. Kot vneta in dobra pevka je pred 42-imi leti prevzela vodstvo »Mladinske skupine Ledince«, ki je nastala za srečanje otroških zborov v Ledincah leta 1983. Iz tega se je razvila skupina akzent, ki poje še danes in jo še danes vodi Anica Lesjak-Ressmann. Že kot mladostnica je igrala v Tamburaškem ansamblu Loče, v študijskih letih v Celovcu se je udejstvovala kot predsednica pri Katoliški mladini. Aktivna je tudi v farnem življenju domače fare na Pečnici, kjer vodi cerkveni zbor. Petje, slovenščina in kultura so bistven del njenega dela.

Društvena dejavnost SKD Jepa-Baško jezero se je v preteklih desetletjih močno razvila na gledališkem, pevskem in izobraževalnem področju, kar je nedvomno tudi velika zasluga predsednice, saj ji uspe, da v društvu poveže razne skupine v skupno delo za slovensko kulturo pod Jepo in okoli Baškega jezera. Ob sodelovanju Krščanske kulturne zveze je leta 2023 v društvu nastala prikupna zgoščenka Pod Jepo doma z zgodbami in pesmimi v domačem narečju iz okolice Baškega jezera.

Barbara Mistelbauer-Stern, doma iz Št. Primoža v Podjuni, je dolga leta vodila otroške in mladinske zbore v Slovenskem prosvetnem društvu Danica v Št. Primožu in je še vedno nepogrešljiva v organizaciji in pri delu v ozadju. Poklicno je zaposlena kot učiteljica na ljudskih šolah južne Koroške. Njeno delo na glasbenem in pevskem področju je zapustilo močne sledi, saj je SPD Danica tudi po njeni zaslugi zaslovelo kot društvo, kjer je doma petje v vseh starostnih stopnjah. Poleg tega, da je sama dolgoletna aktivna pevka v mešanem zboru Danica, je njena skrb od vsega začetka veljala pevskemu naraščaju, ki ga je s spretno roko in z izrednim posluhom pripeljala do vrhunskega petja, pa tudi do uspešnega tekmovalnega nastopanja. Mladinski zbor Danica je kot prva slovenska skupina zastopal deželo Koroško pri vseavstrijskem srečanju mladinskih zborov v Kufsteinu na Tirolskem, sodeluje pa tudi pri vseh večjih pevskih projektih domačega društva SPD Danica. Dečle Danice so leta 2023 postale zbor leta v kategoriji ženskih zborov. S čutom za mladino, z disciplino in ustrezno glasbeno nadarjenostjo in izobrazbo Barbara navdušuje mlade za petje v skupinah in zborih. Dobro ji uspeva tudi to, da iz lastnih vrst, tudi iz lastne družine, prihajajo mladi, ki prevzemajo njene naloge.

Franca Padovan, doma v Števerjanu pri Gorici, se vse življenje udejstvuje tako na kulturnem kot tudi na političnem področju slovenske narodne skupnosti v Italiji. Od leta 2009 do leta 2024 je bila županja občine Števerjan in tako merodajno sooblikovala podobo ožje domovine s slovenskim prebivalstvom. Od rane mladosti sodeluje v Slovenskem katoliškem prosvetnem društvu Frančišek Borgia Sedej v Števerjanu. Od leta 1985 je aktivno soudeležena pri delovanju Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ki ji je predsedovala od leta 2004 do leta 2023. Nekaj časa je bila predsednica Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, je pa tudi v upravnem odboru Sveta slovenskih organizacij. Zaposlena je kot učiteljica na slovenski osnovni šoli v Gorici.

Kot dobra pevka je že dolga leta članica raznih zborov na Goriškem, s katerimi je prihajala na gostovanja in prijateljske nastope na Koroško, prav tako tudi v funkciji predsednice Zveze slovenske katoliške prosvete. Aktivno je skrbela za kulturni razcvet in dobro čezmejno sodelovanje med južno Koroško in Goriško.

Roman Verdel živi v Borovljah, kjer se že od svoje rane mladosti udejstvuje na kulturnem področju. Rosno mlad je leta 1974 ustanovil Ansambel Drava, leta 1981 pa moški pevski zbor SPD Borovlje, ki se je pozneje razvil v mešani zbor, od leta 1996 naprej pa deluje kot Komorni zbor Borovlje. Od leta 2007 naprej je predsednik Slovenskega prosvetnega društva v Borovljah, ki s svojimi prireditvami skrbi za prisotnost slovenščine v puškarskem mestu. Od leta 1991 naprej vodi Mešani pevski zbor Pevskega društva Sele, ki je obenem tudi cerkveni zbor. Prav za ta zbor je napisal ogromno priredb selskih in drugih ljudskih pesmi, pa tudi nekaj izvirnih skladb. Za Krščansko kulturno zvezo je pripravil več skladb in priredb za osrednji koncert Koroška poje in jih tudi izvedel z združenimi zbori. Kot učitelj na Slovenski gimnaziji je do svoje upokojitve 2025 vodil Mešani mladinski zbor višje stopnje in nekaj časa tudi orkester »Glasbena Promlad«. 30 let je opravljal delo ravnatelja Slovenske glasbene šole. V domačih Borovljah pa je aktiven tudi kot občinski politik in kot član Volilne skupnosti zastopa potrebe v Borovljah živečih slovenskih občanov. V tej funkciji so gotovo najbolj vidna njegova prizadevanja za dvojezični otroški vrtec, varstvo in jasli v Borovljah.

Franz Starz, se je rodil v Železni Kapli, danes z družino živi v Škocjanu. Poklicno je 42 let opravljal delo meteorologa na celovškem letališču. Petje ga spremlja skozi vse življenje. Že kot otrok je prepeval v ljudski šoli, nato pri zboru Slovenske gimnazije. To ga je gotovo oblikovalo za življenje in mu dalo osnovo za poznejšo kulturno dejavnost. Predvsem izstopa njegova dejavnost kot zborovodja Moškega pevskega zbora v Škocjanu, ki ga je vodil nad 40 let. S številnimi nastopi je veliko prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in pesmi v domačem kraju, k zbliževanju obeh narodov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Bil je tudi 21 let (1982–2003) lokalni politik v samostojnem političnem gibanju in si v tej funkciji vedno prizadeval za pozitiven razvoj občine Škocjan in za dobro slovenske narodne skupnosti na Koroškem.

Leta 2024 je vodstvo Moškega pevskega zbora predal sinu Stefanu, kot pevec pa prej ko slej deluje v zboru. V društveni kroniki SPD Vinko Poljanec v Škocjanu se Franz pojavlja kot zborovodja, organizator, moderator, pevec, solist, natakar in še kaj. Sploh je vsestranski: poleg že naštetega je kmet, pesnik, prirejevalec pesmi, ljudski pevec, harmonikaš, gledališki igralec in prevajalec.

Priznanje Slovenske prosvetne zveze

Simona Rovšek

Izdala je dva didaktična priročnika za vzgojiteljice, je avtorica otroške pesmarice »Pesmi potujejo«, vodila je mešani pevski zbor Edinost in tercet/kvartet Rož, v odboru SPD Edinost je aktivna skoraj štirideset let.

Martin Urbajs

Vsestranski je kulturni delavec, pomočnik in zvesti odbornik SPD Edinost od leta 1979 dalje. Ko je stiska z osebjem, ko je potrebna hitra pomoč, ko so potrebni pedagoški nasveti, je zanesljiv mož iz Žoprač.

Stanko Pörtsch

Od otroških let dalje strastni pevec, kontrabasist pri domačem ansamblu, nežni tenorist pri kvartetu Rož, prek domače Posojilnice se je tudi finančno zavzemal za društvo in podpiral razne projekte. V odboru društva je aktiven od leta 1984 dalje.

Andrea Jäger Ramos

Kreativna žilica je društva, polna novih idej, hčerka dolgoletnega predsednika društva je seveda podedovala čut in veselje do slovenske kulture. Prvič je bila izvoljena v odbor že leta 1984.

Drago Pörtsch

Kaj bi bilo društvo brez denarja in kaj šele brez osebe, ki nanj tudi pazi. Kot bančnik mu je bilo dano, da opravlja tudi z društvenimi financami – pa še šparoven je bil. Od leta 1979 odbornik in dolgoletni blagajnik.

Jörg Errenst

Predan je glasbi. Uglasbil in priredil je nad 300 pesmi, je dolgoletni glasbeni vodja domače tamburaške skupine Starabanda in skoraj 15 let spremlja ansambel Praprotnice. Priznanje naj opozarja na njegove izredne dosežke na področju glasbenega ustvarjanja.

Ernsti Pitschek

Leta 1964 je vstopil v odbor SPD Edinost in med drugim je skrbel za društveno literaturo. Kultura mu je bila vse življenje srčna stvar. Za nad 60-letno nesebično kulturno udejstvovanje v prid slovenske kulture in nad 50-letno delovanje v odboru.

Magda Errenst

Le kaj bi bila društva brez predsednic in predsednikov? Leta 1988 izvoljena direktno kot predsednica društva je v svoji funkcijski dobi društvo krmilila po varni poti. Med drugim je bila zbirateljica hišnih in ledinskih imen ter pobudnica izdaje tiskanega in

digitalnega zemljevida, aktivno se še danes zavzema za dobre odnose med obema narodnima skupnostima. Leta 2016 je oddala vajeti v mlajše roke, nenehno pa je še danes aktivna podpredsednica društva.

Povejte, kdo bi lahko bil še odlikovan!

Nekaj mi je jasno. Tukaj omenjene osebe, ki so prejele priznanje, so le peščica teh, ki bi si ga tudi zaslužile. Ne podeljujeta priznanj le osrednji kulturni organizaciji slovenske narodne skupnosti, tudi katoliška Cerkev na Koroškem jih vsako leto podeljuje za izjemno častno delo in posebne zasluge. Tudi v Dvorani zrcal in na drugih krajih odlikujejo najvišji predstavniki dežele Koroške zaslužne osebe na različnih področjih. Med njimi so osebe, ki so komu rešile življenje, se posebej izkazale na kakšnem posebnem področju, … Še januarja bodo podelili Tischlerjevo nagrado. V središču je vedno zahvala ustanove osebi ali osebam za posebej dobro opravljeno delo.

Če tudi vi kdaj razmišljate, da bi kaka oseba zaslužila posebno priznanje, potem ni treba, da to ostane samo pri zamisli. Obrnite se na deželo, na Cerkev, na razne ustanove in predlagajte osebe, ki bi si tako priznanje zaslužili. Za podelitev priznanj ni kake številčne omejitve. Če ustanove vedo za mogoče kandidatke in kandidate za odlikovanja, te lahko tudi odlikujejo in morda prav zaradi vašega namiga.