Oseba v žarišču: Michael Koren

Sreča je najti ravnovesje v življenju

Od prazniku sv. Cecilije, ki goduje 22. novembra in je zavetnica cerkvene glasbe, smo se pogovarjali z enim od pevcev na koru v Globasnici. Michael Koren ima tudi druge zelo pomembne pozicije, a kot pravi sam, je najbolj pomembno, da ostaneš človek in v življenju najdeš ravnovesje. V banki Kärntner Sparkasse je svoje delo pričel kot praktikant, od leta 2024 naprej bo član uprave.

Sreča je, da je imel »fenomenalno lepo otroštvo in mladost, odraščal sem v Globasnici, pod Peco. Imam dva brata, ki sta 11 in 12 let starejša od mene. Zelo veliko korenin še imam v tem kraju, rad zahajam k mami, še vedno pojem v cerkvenem zboru v Globasnici,« pripoveduje Michael Koren, ki je bil tudi ministrant in član igralske skupine. Ko se je odločil za Slovensko gimnazijo, je živel v Modestovem domu. »Dom, ki so ga vodili salezijanci, je bil prava šola za življenje, moral si prevzeti odgovornost zase in postati samostojen.« Dvojezična trgovska akademija je bila zanj »okno v svet.«

Sreča je, da je prek počitniškega dela našel svojo poklicno strast. Na banki je bil najprej kot počitniški praktikant pri okencih v različnih poslovnih enotah. Očitno je povsod zapustil dober vtis, saj so ga leta 2005 sami poklicali, ko so iskali svetovalca za podjetništvo. Leta 2018 je v Ljubljani prevzel sektor poslovanja s prebivalstvom, prvi korak v višjo funkcijo, postal je odgovoren za 11 poslovnih enot od Murske Sobote do Kopra, od Novega mesta do Kranja. V Sloveniji je ostal do konca januarja 2021, tja se je dnevno vozil iz Tinj, kjer živi s svojo družino, z ženo imata da otroka, Klaro in Davida. Od 1. 1. 2024 bo Michael Koren kot član uprave Kärntner Sparkasse, pristojen za poslovanje s prebivalstvom, organizacijo IT in marketing, odgovoren bo za okoli 450 sodelavk in sodelavcev. Ni mu težko spremljati sprememb in komunicirati težkih tem. »Spremembe lahko izvedeš pozitivno, če daš v ospredje človeka in številke v ozadje, ne pa obratno,« pripoveduje iz svojih izkušenj pri delu z ljudmi. Dodaja, kako velika prednost je, da nismo vsi isti. Rad dela z ljudmi, zanima ga, kako lahko sodelavke in sodelavce motivira, »v banki so številke pomembne, a jim je treba dati življenje, sliko, da ljudje vedo čemu in zakaj.« Veliko razmišlja tudi o starejši generaciji, ki se lahko hitro počuti izločena v času, ko se družba iz leta v leto tako hitro spreminja.

Sreča je, pripoveduje Michael Koren, »če skozi vse pozicije in vloge, ki jih imaš v podjetju ali v privatnem življenju, ostajaš kot človek isti, potem vloga ni tako pomembna. Je pa zelo veliko dela za tem, v glavnem ljudje tega ne vidijo. Na prvi pogled vidijo samo zunanjo optiko. Ne vidi se ozadja, na primer tega, s koliko emocijami in človeškimi usodami si imel opravka do tega časa. Od drugega se lahko veliko naučiš, če se odpreš. Če upoštevaš različna stališča, kulture, veroizpovedi in se vprašaš, kaj drugega muči, zakaj tako reagira.« Michael Koren meni, da izraz work-life balance (ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem) ne deluje vedno, »če ljudje vidijo svoje življenje kot trdo razmejena področja: služba, družina, prijatelji. Če v službi misliš na to, kaj boš delal v prostem času, če v prostem času misliš na službo, nikoli ne boš srečen,« pripoveduje. Bolj mu ugaja izraz življenjsko ravnovesje, »da življenje toliko uravnovesiš, da se povsod počutiš prisotnega, dobrodošlega, da se počutiš v redu tam, kjer si.« Tudi družbena omrežja nas delajo nesrečna, »ker je tam vedno nekdo, ki je boljši, lepši, bogatejši, ker vidimo samo fasado, ne pa ozadja.«

Sreča je, če v življenju najdeš vir moči. »Zame je bila velik vir moči vedno družina,« razlaga Michael Koren, »nasmeh otrok je vreden več kot vsak poklicni uspeh. Tega sploh ni mogoče primerjati.«