Pred sprejetjem 25 strani obsežne izjave Dignitas infinita – Neskončno dostojanstvo je potekalo pet let pripravljalnega dela. Avtor je osrednja ustanova za ohranjanje in nadaljnji razvoj katoliške dogme, dikasterij za nauk vere v Vatikanu, pod vodstvom kardinala Victorja Fernandeza in z izrecnim pooblastilom papeža Frančiška.

Papež Frančišek je tesno sodeloval pri delu na dokumentu, je poudaril kardinal Schönborn, ki je član dikasterija za nauk vere. Določen poudarek na vprašanjih revščine je bil tudi povsem v skladu s papeževo namero glede razvoja te teme. Gre namreč za družbene in socialne pogoje za človekovo dostojanstvo. Če ljudje svojega življenja ne morejo preživeti na primeren način, je to kršitev temeljnega dostojanstva človeka, je poudaril kardinal.

Dokument se osredotoča na nekatere danes aktualne hude kršitve človekovega dostojanstva. Revščino označuje kot »eno največjih krivic sodobnega sveta«, vojno kot »poraz človečnosti« in trpljenje migrantov, ki zaradi kršitev dostojanstva zapustijo dom, a so pogosto razčlovečeni tudi v državah, v katere prihajajo. Naslednja kršitev je trgovina z ljudmi, ki je pogosto spregledana, od trgovine z organi do suženjskega dela in prostitucije. Dokument opozarja tudi na spolne zlorabe, ki ranijo človekovo dostojanstvo tako na telesu kot na duši, in priznava, da se mora Cerkev s tem soočiti najprej znotraj sebe.

Dokument v osnovi zavrača nadomestno materinstvo. Katoliška Cerkev prav tako vztraja pri strogem nasprotovanju splavu in evtanaziji. Prav tako nasprotujejo spremembi spola, razen v primeru medicinske korekcije anomalij. Obravnava tudi vprašanja, kot so revščina, vojna, migracije in trgovina z ljudmi, spolne zlorabe in nasilje nad ženskami.

Nasilje nad ženskami je »globalni škandal« in se pojavlja v mnogoterih oblikah: neenakost plačila, diskriminacija mater, spolno nasilje, poligamija in femicid. Dokument strogo obsoja tudi splav, ki prizadeva najbolj nemočne in nedolžne, in nadomestno materinstvo. Pri slednjem otroka obravnavajo kot »predmet trgovine«, prizadeto pa je tudi dostojanstvo ženske, ki postane le sredstvo za izpolnitev želja. Kot pravi dokument, »se legitimna želja po otroku ne sme spremeniti v 'pravico do otroka'«. Človekovo dostojanstvo je prizadeto tudi z evtanazijo in samomorom s pomočjo, pri katerih ne gre za »dostojno smrt«. Trpljenje ne ukinja dostojanstva osebe, tako kot tudi ne telesna ali duševna oviranost. Pri tem dokument opozarja na »kulturo odmetavanja«, ki ljudi s posebnimi potrebami odrine na rob, namesto da bi jih vključila v družbo.

Dokument se ustavlja tudi pri spolni usmerjenosti, ki ne sme biti razlog za diskriminacijo. Opozarja, da ponekod zakonodaja še vedno preganja istospolno usmerjenost, celo s smrtno kaznijo, kar nasprotuje človekovemu dostojanstvu.

Po besedah vodja vatikanskega urada za vero kardinala Victorja Fernandeza so v katoliški Cerkvi dobrodošle tudi transspolne osebe. To velja tudi za druge osebe, ki sprejemajo odločitve, ki niso v skladu s katoliškim naukom. Četudi Cerkev zavrača spremembo spola, ta zavrnitev ne velja za osebe same ali za pastoralno skrb zanje.

Kardinal je spregovoril tudi o decembra objavljenem dokumentu Fiducia supplicans, s katerim Rim omogoča neformalni blagoslov istospolnih, neporočenih ali ponovno poročenih parov. Fernandez je poudaril, da je ta novost za papeža Frančiška kljub temu zelo pomembna zaradi svoje pastoralne razsežnosti.

Izjava Dignitas infinita, ki povzema številne humanitarne skrbi papeža Frančiška, je energičen poziv k spoštovanju človekovega dostojanstva, »ki ga je treba v kontekstu trenutnih groženj vedno znova prevesti v zavezo, ki omogoča življenje,« navaja innsbruški škof Glettler v svoji izjavi.

Glettler v svojih pripombah orisuje osrednjo vsebino dokumenta. Že v uvodu je poudarjeno, da je vsak človek, ne glede na kulturno, družbeno in versko pripadnost, bitje, ki ga Bog neskončno ljubi. Na tem temelji dostojanstvo vsakega človeka, »ki ga je treba braniti z največjo skrbnostjo«. V prvih poglavjih besedilo opozarja na napačno rabo izraza dostojanstvo, ko se ga zavajajoče enači z zahtevami »individualistične svobode«. Jasno so poimenovani ekološka odgovornost ljudi in različne oblike družbene revščine, ki postavljajo pod vprašaj enakost vseh ljudi v njihovem dostojanstvu.