Predstava je nastala ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Avtorja besedila Simone Schönett in Harald Schwinger sta po naročilu teatra Trotamora napisala aktualno, drzno in kritično besedilo, kar v treh jezikih, v slovenščini, nemščini in angleščini. Režiser Marjan Štikar je poskrbel, da je besedilo dobilo dodatno težo na odru. Scenografijo je pripravil Toni Reichmann, glasbo Primus Sitter, ki je v živo na odru spremljal predstavo, kostume pa Zalika Steiner in ekipa Trotamora.

Zgodba se odvija v domu za ostarele, kjer se srečujejo ljudje z najrazličnejšimi ozadji. V tem primeru gre za ljudi, ki so bili na različnih straneh zgodovine. Med njimi so tisti, ki so bili žrtve nacizma, deportirani in še danes zaznamovani s travmami, ki izhajajo iz nečloveških dogodkov, ter tisti, zdravniki in vojaki, ki so v preteklosti povzročili prav to trpljenje. Starejši so prikazani na grotesken, skoraj absurden način, saj ko postaneš star in dementen, se v svojem vedenju spet spremeniš v otroka, ki je iskren, brez cenzure in pokaže svoja čustva. Predstava jasno pokaže, da tudi na stara leta lahko ostane močno sovraštvo in neenakopravnost, da zgodovinske krivice in ideologije nadvlade ne izginejo s časom, temveč pogosto zaznamujejo življenje ljudi vse do konca. Ena od osrednjih tem, ki se vleče skozi predstavo, je želja ljudi, da bi bili nepopisan list, svobodni od zgodovine in že vnaprej določenih usod. Predstava pokaže, da človek ni rojen z enakimi pravicami in možnostmi, in da tudi v starosti in do smrti ne doživi enakopravnosti. Žrtve ostanejo žrtve, travme in neenakosti pa ostajajo del njihove identitete, ne glede na to, koliko časa mine.

Predstava razkriva zmoto, da se zgodovina lahko zaključi ali izbriše in opozarja, da se lahko nasilje znova pojavi v drugačni preobleki, če družba krivdo preusmeri in obtoži žrtve. Glavna tematika ostaja ideologija nadvlade, ta ideja, da so nekateri boljši in več vredni od drugih. Ta ideologija se nadaljuje tudi do danes in se močno pojavlja v družbi. Predstava opozarja na pomen spomina in je prav v naših časih dober poziv h kritičnemu razmisleku in spoštovanju naše raznolikosti.