Ob 80-letnici nasilne smrti v ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbrück se je fara Št. Ilj spomnila župnijske gospodinje Pepe Sumper. Od sedaj naprej se je bodo spomnili vsako leto v nedeljo po 18. februarju, njenem dnevu smrti.

Župnik Janko Krištof je imel zamisel, da se spomnijo mučenke v fari Št. Ilj. Že pred leti so na stari cerkvi namestili ploščo v spomin na Hobjanovo Pepo Sumper. Na njej sta pod napisom »Za vero in svobodo« zapisana tudi župnik Ivan Petrič in župnik Jakob Wianden. Zbranim v cerkvi je Krištof povedal naslednje: »Ob 80. obletnici konca vojne in osvoboditve izpod nacističnega jarma je bilo na Koroškem letos veliko spominskih prireditev. Sam sem se smel vigredi udeležiti deželne spominske svečanosti v Domu glasbe, kjer so bili nekdanji še živeči pregnanci častni gostje in so pri prireditvi dali slovenskemu jeziku in pesmi zelo lepo mesto. Že tedaj sem si mislil, da bi bilo tudi v Št. Ilju lepo, če bi se spomnili farovške gospodinje in rojakinje Pepe Sumper, ki konca vojne in osvoboditve ni več mogla doživeti, temveč je umrla strašne smrti februarja tistega leta. Že pred leti so pri stari cerkvi tudi v njen spomin vzidali spominsko ploščo z namenom, da te žrtve nacistične strahovlade ne bi pozabili. Kolikor vemo iz zapiskov, je bila zelo pokončna ženska, ki se ni pustila ustrahovati od nikogar. Bila je zavedna Slovenka in pokončna vernica. Obe vrednoti sta v tistem času bili na udaru. V hudih preizkušnjah in najhujših mukah je ostala stanovitna. Zato se je želimo danes spomniti pri sveti maši. V zgodnji Cerkvi so bili mučenci prvi, ki so jih častili kot svetnike. Če se je danes pri maši spominjamo, bolj kot za njen dušni blagor molimo za to, da bi se znali mi v bistveno manjših preizkušnjah priznavati k temu, kar smo in ne bi popuščali v naši vnemi za vrednote, ki so nam jih posredovali starši. Če se bomo odslej v naši župniji ob njenem dnevu smrti vsako leto spominjali te naše rojakinje, bomo s tem ohranjali spomin nanjo in na njeno pokončno držo. Želimo pa se danes spomniti tudi še drugih naših rojakov, ki so bili žrtve tedanjega nasilja in tudi tistih, ki so se dali zapeljati na pot krivice in so v imenu tujih ideologij izvajali zločine in grozodejstva. Naj bo današnja maša tudi korak k spravi s preteklostjo, da bomo brez gneva v srcu mogli stopiti v stik s potomci nekdanjih krvnikov. Vsak dan in vsak na svojem mestu se moramo truditi, da bomo mogli v miru živeti skupaj in si skupaj prizadevati za boljši jutri. Vera pa naj nam pri tem pomaga.«

Po maši so se verniki in vernice ter cerkveni zbor zbrali pred spominsko ploščo pri stari cerkvi. Župnik Janko Krištof je položil pred ploščo rdeče nageljne, prižgali so svečo, zbor pa je na koncu zapel pesem »Rož-Podjuna-Zila«. Zbrani so se spomnili Pepe Sumper in kot je dejal župnik Krištof, »z njo vred tudi vseh drugih naših sorodnikov, prijateljev, sosedov in znancev, ki so v tistih težkih časih trpeli zaradi svoje narodne ali verske pripadnosti in so sedaj že v večnosti«.

Kdo je bila Pepa Sumper?

Pepa Sumper se je rodila 17. marca 1887 kot drugi od štirih otrok na kmetiji pri Hobjanu v Ločah pri Št. Ilju. Koroška Slovenka je delala kot župnijska gospodinja. Napisala je tudi lastno kuharsko knjigo. Med nacionalsocializmom je podpirala partizane, njeno ime je bilo »Veronika«. Leta 1944 je bila priprta in je več mesecev preživela v gestapovskem zaporu v Celovcu, nato so jo odvedli v žensko koncentracijsko taborišče Ravensbrück. To koncentracijsko taborišče je bilo znano za medicinske preizkuse na zapornicah. Kdor je že bil bolan in skoraj ni več mogel stati, na tega so spustili pse, ki so jih razmesarili. Tiste, ki niso več mogli vstali, so zvlekli v plinske celice. To se je zgodilo tudi Pepi Sumper. Umorili so jo 18. februarja 1945.