Valentin Oman je načrtoval spomenik s tremi pokončnimi stelami. Oman je tesno sodeloval s pobudnikom spomenika Hanzijem Čertovom. Ta mu je po daljšem razmisleku predlagal, da bi dve steli položil. Oman je bil za to.

Pred staro cerkvijo v Selah so se v nedeljo, 26. 4., po maši najprej spomnili selskih žrtev s polaganjem vencev, nato so se zbrali pred farnim domom pri odkritju in blagoslovitvi spomenika 41 selskim žrtvam nemškega nacionalnega socializma. Spomenik, ki sta ga umetniško oblikovala Valentin Oman in Hanzi Čertov, je nastal na pobudo Iniciative Hlipovčnik in Katoliškega prosvetnega društva Planina Sele v sodelovanju s Katoliško akcijo. Spomenik je blagoslovil Andrej Saje. 

Zaznamovano življenje do današnjih dni Zbrane je pozdravila predsednica KPD Planina Pavli Čertov pred spomenikom, v katerega je vklesanih 41 imen žrtev nemškega nacionalnega socializma. »41 Selank in Selanov je v drugi svetovni vojni izgubilo živ-ljenje ali umrlo na posledicah nasilja, ki so ga doživeli. To so zgodovinski dogodki, ki so bistveno zaznamovali življenje v našem kraju in ga zaznamujejo do današnjih dni. Ohraniti spomin na ta del polpretekle zgodovine, ga raziskovati in seznanjati ljudi tega kraja s svojo lastno zgodovino – to je eno od temeljnih poslanstev, ki ga skuša izpolnjevati KPD Planina v Selah. Po zaslugi Iniciative skupine Hlipovčnik se je iz tega razvil projekt, ki ga podpirajo Republika Avstrija, dežela Koroška, Katoliška akcija in veliko število podpornikov.«

Nova oblika spominjanja Župan Heribert Kulmesch je poudaril, da spomenik pred farnim domom opominja na kruti čas v Selah ter da predstavlja novo v prihodnost usmerjeno obliko spominjanja. »To so gradbeni kamni proti pozabljanju in zatiranju.« Deželna svetnica Gabi Schaunig je poudarila, da je dežela Koroška podprla ta projekt postavitve spomenika, kot enega najpomembnejših projektov. »Taka spominska obeležja učinkujejo proti pozabljanju, neznanju in zamolčevanju dogajanj in zahtevajo nov pristop do zgodovine. To so tudi spomeniki za vse neznane in neimenovane, ki so doprinesli svoje k osvobodit-vi Avstrije. «

Kultura spominjanja »Naloga kulture spominjanja je, da za vse raznolike oblike upora proti krivičnim razmeram v družbi najde primerne javne oblike sporočanja in opominjanja današnjim in prihodnjim rodovom.« – To je poudaril poslovodja Katoliške akcije Pavel Zablatnik na slovesnosti. Nadaljeval je: »Prepričani smo, da so prav Sele kraj, kjer naj se v duhu dragocene kulture spominjanja piše zgodovina o številnih zglednih rojakinjah in rojakih, ki so se od dneva priključitve in s tem izbrisa suverene domovine Avstrije javno uprli nemški strahovladi in uprlo se je celotno slovensko prebivalstvo Sel. Dezertiranje, drznost tvegane neposlušnosti, oboroženi upor, medsebojna pomoč in podpora, vzajemna zaščita pred domačemu kulturnemu in jezikovnemu izročilu sovražnim režimom so dejanja globoke in trajne medsebojne povezanosti Selank in Selanov, ki skozi generacije razvijajo in krepijo svojo narodno in krščansko duhovno kulturo.«

Glavni govornik je bil Peter Gstett-ner. Govoril je v nemščini in opozoril na dejstvo, da so Selani vse obsodbe in vso drugo krivico doživeli v nemščini.  »Tudi molčanje o nacističnih grozodejstvih na Koroškem se je zgodilo v nemškem jeziku. Bil je nemški molk, ki je kmalu postal nemško pozab-ljanje.  O nečem se je pa vendarle govorilo, o tem namreč, ali niso storilci po letu 1945 postali žrtve.« Gstettner je opozoril na to, da so osvoboditev Koroške omogočile tudi na spomeniku imenovane osebe. »Zato je današnji dan za koroški večinski narod tudi trenutek razmisleka o času, ko je bila večina na strani absolutno nečloveškega in je sodelovala pri izbrisanju vseh človeških vrednot.« Gstettner je na koncu svojega govora še poudaril, da spomeniki zmorejo prav tako malo spremeniti kot nagrobni kamni. »Obstaja pa upanje, da nam bo živ spomin na osebe, ki so se zoperstavile vojni, dajal orientacijo za naš osebni upor proti krivici in nasilju.«

Vincenc Gotthardt