Bliža se poletje, še prej kratki dopusti. Morda ob knjigi.

Poglejmo proti sosedu v »centralni« Sloveniji, o kateri – tako podtikavam – povprečna / povprečni koroški Slovene in koroška Slovenka le malo – premalo vesta, kot večina ljudi na Koroškem. Od povprečnega Celovčana se v tem oziru ne razlikujemo bog ve kaj. Recimo: Le v pičlem številu se zavedajo, zakaj imajo Cesto 8. maja. Vsi pa vedo, od kod 10-oktobrska cesta!

Pustimo to. Vprašajmo se raje, zakaj nas, ki živimo v 3. desetletju 21. stoletja še vedno preganja in mori 20. stoletje, še posebej pisatelje. Aktualni vznemirljivi primer: roman tržaškega rojaka, pisatelja in poeta Marija Čuka »Fojba« (založba Mladika, Trst, 2023). Saj vsak ve, kaj so »fojbe«. To so tiste kraške jame in brezna, v katerih so se razbojniški sovražniki »znebili« svojih krivih in tudi nedolžnih žrtev.

Govori nam o italijanskem fašizmu in tudi o partizanskih maščevanjih med Primorci. S spoštljivostjo do individualnih zagat, zmot, trme in usodnih odločitev, ki temeljijo v vrvežu »norih« časov, ki jim poveljujejo kruti, nečloveški politiki, katerih neusmiljeno geslo je, pokončati vse, kar ni složno z lastno raso.

Kot že Čukov prvenec »Črni obroč«, ki pripoveduje o požigu Narodnega doma (Mladika, 2020), so groze, ki se ljudem dogajajo, napisane z »lahko«, čeprav nikoli brez sočutja do tragedij. Ne, da bi mi avtor zameril, ampak v slogu, ki neizprosno žene zgodbo naprej, se čutita novinarska izkušenost in spretnost, preveva knjigo pa globok humanistični duh.

Težko se je znebiti mlinskega kamna 20. stoletja. Na kratko par lepih in obenem obzorja odstirajočih primerov:

Z odlično epopejo o domačem kraju in ljudeh v toku časa malo več kot prve polovice 20. stoletja nas je leta 2019 očaral Tone Partljič. Roman »Pesnica« (založba Beletrina) je prav tako kot sveži roman »Veter z vzhoda« prav tako izšel pri isti založbi. V njem razprostre Partljič duhovito panoramo prve polovice 20. stoletna polno prefinjene ironije na nemirne čase, v kateri posameznik pretrpi štiri različne države in družbene ureditve. Samo za pokušnjo citat: »Ne boste verjeli, zdaj pa hodim še po britofu in si zapisujem napake na nagrobnih napisih. Ne maram, da bi ležal na pokopališču, kjer je na kamnih pravopisni šlamperaj.«

K Celjski Mohorjevi, kjer sta nas očarala dva debela romana o prihodu in težavah prvih Kristjanov na Ptuj v času Rimljanom. Prav pri Celjski Mohorjevi je Branko Cestnik sedaj objavil roman »Pogovori z njo«. Roman pripoveduje na vznemirljiv način o Jakobu Špileku z Dravskega polja, prisiljenem v nemško vojsko, ki se s svojo razbito enoto umika iz Normandije proti domovini. Na tej blodnji, podobni Odiseji, mu usodno pomagajo štiri ženske, da ostane živ. Res napeto branje.

Samo mimogrede bi spet enkrat opomnil roman »To noč sem jo videl« Draga Jančarja (Založba Modrijan). Vzrok za pripombo je tako banalen kot aktualen. V dunajskem Burgtheatru je direktor Martin Kušej skrbel za uspelo nemško prvo izvedbo drame »Tri zime« hrvaške, v Veliki Britaniji živeče Zagrebčanke Tene Štivišič. Drama nas sooča z zagrebško družino v letih 1945, 1990 in 2011 – ob koncu 2. svetovne vojne, ob samoosvojitvi in v letu, ko Hrvaška pristopi k Evropski uniji. Besedilo avtorice, napisano v angleščini, malo spominja na to, da mora avtorica biti literarna pravnukinja velikana Miroslava Krleža. Publika pri premieri je bila prevzeto navdušena.

Ne morem mimo dejstva, da dramatizacija Jančarjevega romana »To noč sem jo videl«, ki je prišla kot koprodukcija Burgtheatra na Dunaju, SNG Maribor, Cankarjev dom v Ljubljani in Narodno kazalište Beograd med občinstvo, edinole pri Kušeju na Dunaju je še vedno niso zaigrali. Povsod drugod je bila predstava nadvse uspešna.

Še par besed o naših »cajtih«. Končno!

Dvajset let po »Večeru v Dubrovniku« se je Metod Pevec spomnil, da zna pisati tudi odlične kriminalke. Pri založbi Mladinska knjiga je izšel njegov nov kriminalni roman »Greh«, roman, ki bralca seznani z umorom človeka, čigar življenjska zgodba je tesno povezana z rimsko-katoliško Cerkvijo in njenimi polomijami v sklopu s prekrški na spolnem področju.

Dovolj zaenkrat. Knjigo v kufer in – lep dopust!

Horst Ogris