Sodelovanje v projektu Smrklja omogoča učenje nastopanja pred kamero, dela v ekipi in uporabe slovenščine v javnosti, hkrati pa poudarja pomen pripadnosti skupnosti, ki mladim nudi podporo.

V intervjuje so vključeni mladostniki različnih starosti in krajev, ki v projektu opravljajo različne vloge. Raznolikost njihovih izkušenj pokaže, kako vsakdo doživlja projekt na svoj način. Nekateri uživajo v ustvarjanju, drugi v spoznavanju novih ljudi, tretji v učenju, kako samozavestno nastopati pred kamero. Skupaj vse te izkušnje ustvarjajo občutek povezanosti in pripadnosti, ki ga mladim pogosto primanjkuje.

Mladi o projektu govorijo iskreno in preprosto, brez odvečnih besed. Projekt povezujejo z vsakdanjim življenjem, šolo, prijatelji, digitalnim svetom in tudi s prazničnim časom, kot sta advent in božič. SMRKLJA tako ni le dogodek v studiu, ampak izkušnja, ki mladim ostaja in jih oblikuje tudi zunaj njega.

Theresa Mödritscher, 15 – Konovece

»Ko sem se pridružila projektu SMRKLJA, sem sprva mislila predvsem na to, da sodelujejo moji prijatelji in da bi bila lahko to lepa nova izkušnja. Zelo hitro pa sem spoznala, da gre za nekaj veliko obsežnejšega in pomembnejšega. Nisem imela posebnih pričakovanj ali dvomov; želela sem si predvsem, da bi oddajo spremljalo čim več ljudi in da bi tudi drugi začutili energijo, ki jo ta projekt ustvarja. Že prvi vstop v studio me je presenetil: šele tam sem dojela, kako veliko ekipo potrebuješ, da vse poteka gladko in da lahko kamera sploh ujame delček naše ustvarjalnosti.

Priprave na oddaje so postale rutina, ki lepo združuje osebno odgovornost in skupinsko delo. Najprej sama pogledam, kaj me čaka, nato pa skupaj z ostalimi predelamo vse naloge in potrdimo, kako bomo stvari izpeljali. Moja vloga je večinoma pred kamero – vodim intervjuje, predstavljam igre in poskušam ustvariti sproščeno ozračje. Prav to me je največ naučilo: kako samozavestno stopiti pred občinstvo in govoriti bolj tekoče. Čeprav tudi v gledališču redno nastopam v slovenščini, ima govor pred kamero nekaj posebnega; daje mi občutek ponosa in povezanosti z našim jezikom.

Projekt je odprl tudi širši pogled na skupnost. Ekipa je med seboj zelo povezana, kar ustvari občutek, da vsak prispeva nekaj bistvenega. Teme prejemamo od organizatorjev, a vsaka oddaja je rezultat skupne predanosti. Odzivi vrstnikov, družine in drugih so bili spodbudni – vsi poudarjajo, kako dragocena je ta izkušnja, in da mladi dokazujemo, da lahko tak projekt živimo in soustvarjamo. Prav to se mi zdi najpomembnejši vpliv SMRKLJE: krepi občutek pripadnosti med mladimi koroškimi Slovenci, nas spodbuja k rabi jezika, ki ga že tako pogosto potiska na rob vsakdanjega življenja, ter nas povezuje v skupnost, ki ima prihodnost.

Ko pa se leto počasi nagne proti praznikom, se tudi tempo projekta drugače občuti. Splet je poln prazničnih podob in vtisov drugih ljudi, vendar doma še vedno živimo advent na način, ki nas združuje kot družino. Vse, kar se dogaja na ekranih, mi tega ne spremeni. Prav zanimivo je, kako se po intenzivnosti snemanja umirim ob tradicijah, ki so preproste, a zelo osebne. Govoriti slovensko pred kamero me spominja, zakaj je ta jezik pomemben, advent pa me spominja, zakaj so pomembni ljudje okoli mene. Tak prehod iz projektnega vrveža v domačo toplino da praznikom tisti občutek pristnosti, ki ga tudi digitalni svet ne more zasenčiti.«

Nino Mansch, 18 – Zgornja vas

»Božič danes doživljam nekoliko drugače kot včasih. Zdi se mi, da je postal bolj estetski in konvencionalen, predvsem zaradi spleta, kjer so prazniki pogosto prikazani skoraj popolno. Včasih imam občutek, da se ljudje bolj ukvarjajo s tem, kako bo božič videti na zunaj, kot pa s tem, da bi res preživeli čas z ljudmi, ki so jim pri srcu. Sam poskušam zato zavestno ohraniti tisti bolj pristen del božičnega časa, ko smo skupaj in si vzamemo čas drug za drugega.

Projekt SMRKLJA bi drugim mladim brez dvoma priporočal, saj je res enkratna priložnost. Omogoča ti, da v živo vidiš, kako nastaja televizijska oddaja, in da pri tem tudi sam sodeluješ. Ni le opazovanje od daleč, ampak aktivno soustvarjanje, kjer dobiš veliko novih izkušenj in se lahko osebno razvijaš.

Zdi se mi tudi, da projekt krepi občutek pripadnosti med mladimi koroškimi Slovenci in Slovenkami. Ne gre samo za rabo našega jezika, ampak tudi za sodelovanje z ljudmi, ki jih morda že poznaš iz šole ali iz vsakdanjega okolja. Prav ta povezanost in skupno ustvarjanje dajeta projektu poseben pomen in ga naredita nekaj, kar presega samo posamezno oddajo.«

Nina Mader, 17 – Slovenji Plajberk

»Božič danes zame ni več tak, kot je bil nekoč. Zdi se mi, da ima splet pri tem precej negativen vpliv. Pogosto imam občutek, da ljudje sploh ne vedo več, zakaj božič praznujemo, ampak se vse vrti predvsem okoli daril. Splet ustvarja idealiziran prikaz božiča – podobo debelega starega moža z dolgo brado, ki zvečer pride in prinese darila. To sicer ni resničnost, a se ti taka slika vseeno vsadi v misli in začne vplivati na doživljanje praznikov. Sama zato poskušam božič razumeti drugače in mu dati več vsebine kot le zunanjega videza.

Projekt SMRKLJA bi priporočila tudi drugim mladim, ker je res enkratna priložnost. Omogoča ti, da vidiš v ozadje snemanja in organizacije oddaje, hkrati pa imaš možnost stati tudi pred kamero. Prav ta kombinacija je zelo posebna, saj se lahko veliko naučiš in pridobiš nove izkušnje, ki jih sicer težko doživiš.

Definitivno se mi zdi, da projekt krepi občutek pripadnosti med mladimi koroškimi Slovenkami in Slovenci. Večino sodelujočih poznam že iz šole, poleg tega pa vsi govorimo isti jezik – slovenščino. Tudi gostje, ki prihajajo v oddajo, so večinoma iz koroško slovenske manjšine, kar ta občutek povezanosti še dodatno okrepi.«

Laura Praster