Tokrat je Mohorjeva v Slovenskem knjižnem centru v Mohorjevi ­knjigarni odprla okno k slovenskim manjšinam v sosednjih državah. Jernej Zupančič je napisal monografijo z naslovom Slovenske­ manjšine v sosednjih državah. Monografija povzema rezultate večletnih raziskovanj geografskih vidikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem ter Hrvaškem.

Jernej Zupančič je v pogovoru z Martino Piko-Rustia najprej povedal, kako je prišel v stik s koroškimi Slovenci. Kot študenta geografije ga je vprašal profesor Vladimir Klemenčič: »Ali bi se vi ukvarjali s koroškimi Slovenci?« To je za Jerneja Zupančiča pomenilo, da je bila to od takrat njegova raziskovalna pot, predvsem »pa stalna pot med koroške Slovence«. Vedno ga je zanimalo, kako je s prostorom, kjer manjšina živi, in kakšen je njen spomin na prostor, če se kakšen član manjšine preseli kam drugam, recimo na Dunaj ali v Gradec. Opozoril je tudi na to, da dobro poznavanje slovenskih manjšin v različnih državah omogoča spoznavanje različnih razvojnih procesov manjšin. Gre za zmanjševanje števila pripadnikov manjšin in tudi spreminjanje življenjskega prostora. Zupančič je opozoril na to, če se mesto širi na podeželje, potem se lahko zgodi, da se število prebivalcev podvoji, lokalna manjšina pa tako postaja še manjša. Poudaril pa je tudi, da »skupnost, ki hoče preživeti in hoče biti ­ustvarjalna, to lahko tudi doseže«. Seveda pa je treba tudi gledati na prostor, kjer manjšina živi. Je to sedaj Beneška Slovenija, od koder se ljudje odseljujejo, ali pa je to Trst, kjer imajo svoj sedež slovenske organizacije. Omenil je čezmejne projekte, v katerih gre predvsem tudi za medsebojno komunikacijo in nazadnje nastane ­atmosfera, ki je izredno naklonjena kulturni dediščini in je v ospredju dvojezični prostor in ne več to, ali se kdo opredeljuje za pripadnika ali pripadnico manjšine ali ne. vg

O obveznem »prvem državnem jeziku« na Irskem

V okviru političnega izobraževanja celovške Mohorjeve se je pričel 8. marca niz spomla­danskih prireditev: Manjšine – okno v svet. Na prvem večeru je spregovoril Georg Grote z Univerze v Dublinu o veselju in frustraciji Irske s svojim jezikom in poudaril pomen irske gelščine – prvotnega jezika –, ki ima svojo veljavo kot prvi jezik tako na topografskih označbah kot tudi v javnem življenju, na uradih in v šoli, ker je poučevanje prvega jezika na Irskem obvezno in zakonsko zajamčeno. Zelo živahno diskusijo je vodil znani manjšinski strokovnjak in član projektnega tima Mohorjeve Günther Rautz od Evropske akademije iz Bozna, sicer domačin iz Galicije. Direktor Mohorjeve Karl Hren je sprva pozdravil številno občinstvo, predsednik NSKS Zdravko Inzko pa je dopolnil svoje misli iz diplomatskih srečavanj z Irsko. mp