70 let je minilo, odkar so 15. maja 1955 na Dunaju podpisali Avstrijsko državno pogodbo – sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije. Njen sedmi člen, ki ga večina zelo dobro pozna, določa obveznosti Avstrije do koroških in štajerskih Slovenk in Slovencev ter do gradiščanskih Hrvatic in Hrvatov. Na Dunaju so ob okrogli obletnici podpisa z demonstracijo za manjšinske pravice opozorili na žalostno dejstvo, da tudi 70 let kasneje še vedno čakamo na pravice, ki nam pripadajo.

Demonstracijo sta organizirala Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju ter Hrvatski akademski klub. Da jo bosta ob okroglem jubileju pripravila, je bilo takoj jasno. »Razlogov za protest v podporo manjšinskim pravicam in njihovemu spoštovanju je preprosto preveč. Soo­čamo se z izginjanjem jezikov, kultur – in s tem skupnosti samih. Zato potrebujemo te pravice kot zaščito, pa tudi kot sredstvo za ohranjanje marginaliziranih skupnosti. Uresničevanje pravic je ključno za življenje v miru in medsebojnem spoštovanju. Prav na temelju teh pravic – ali pa boja zanje – se gradi tudi kultura in človeška drža. Vse to so razlogi, zakaj smo se podali na ulice,« pravi Mira Gabriel, članica KSŠŠD-ja.

Na demonstraciji so spregovorili tudi pripadnice in pripadniki različnih manjšin v Avstriji. Mira Gabriel poudarja, da je solidarnost med manjšinami ključna. Po njenem mnenju se manjšine seveda razlikujejo med seboj, a skupni imenovalec vseh je boj za preživetje in svobodno, dostojanstveno življenje – in to je dovolj.

Posebnost dogodka je bil tudi otroški blok, ki so se mu pridružili otroci gradiščansko hrvaškega vrtca Viverica na Dunaju, ki so s polnim prepričanjem vzklikali geslo: »Viverica, naša pravica!« Za zaključek demonstracije so nastopile skupine Bališ, Bruji, Kacavida, Basbaritenori, Makeshift Concept in Ubahnpudding.

Celotni dogodek je bil del projekta ČL_N 7. V sklopu projekta so načrtovane tudi demonstracije na Koroškem in Gradiščanskem, simpozij na temo »Manjšine in izobraževanje«, izdaja brošure ter številni drugi dogodki. Prav ob tej obletnici je pomembno, da ponovno glasneje opomnimo na svoje pravice. Mira Gabriel pravi: »Moramo premisliti, kako se je za uresničevanje sedmega člena najbolj smiselno boriti. Potrebno je povezovati različne boje in razmišljati intersekcionalno. Člen 7 je pri nas izhodišče za razumevanje manjšinskih pravic – to je tisto, kar imamo, in nanj se sklicujemo. Zato je pomemben. To je nekaj, o čemer moramo znova in znova govoriti – in kar moramo neprestano zahtevati, tudi če nam kdo reče, da je to »mrtev papir«, ki ne more zaživeti, če družba ne deluje v njegovem duhu. Lahko ostanemo trmasti, hkrati pa bomo morali iznajti nove pristope, nove finte, s katerimi bomo dosegli uresničitev.«