Organisation / Organizacija

Nedelja

Škof in vsa dvorana ob spominih

Koncert v Ločah, Daniel, Martin in Philipp so zapustili spomine in sledi

Naj začnemo na koncu. Skoraj vsak pogovor po koncu dobrodelnega koncerta v Ločah v soboto, 3. maja, se je začel s stavkom o tem, kakšen velik poklon gre Anici Lesjak-Ressmann, da je to zmogla. Predsednica SPD Jepa-Baško jezero in vodja akzenta je imela v zelo težkem času žalovanja idejo za prav poseben spominski in dobrodelni koncert. Lansko leto se je Daniel poslovil po težki bolezni, Martin in Philipp pa sta življenje izgubila v gorah. Izguba je močno zarezala v družine, med sorodnike, v kraj, v društvo. Smrt treh mladih ljudi je nedojemljiva in njihovi najbližji se morajo učiti živeti naprej – vsak na svoj način. Dobrodelni koncert je bil lep način, da so obudili spomin nanje in da so z zbranimi sredstvi naredili nekaj dobrega.

Začetek koncerta je bil zelo ganljiv. Ob pesmih so se predvajale slike: Martin in Daniel v zboru, Philipp z otroki, spomini z gora, fotografije z družino … Vmes je bila misel Toneta Pavčka:

»Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo. Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.«

To so naredili na koncertu. Peli so njihove pesmi. Kot prva je na oder stopila skupina akzent, zapeli so Hvala ti za lepe dni:

»Ti, sprašujem se kje si, a čutiš, da boli? Ne morem skriti rane. Ta trenutek si želim, da vrneš se nazaj, zapoješ pesem zame. Tu stojim in pojem ti: Hvala ti za lepe dni.«

Vse pesmi so bile skrbno izbrane, bile so ljube Danielu, Martinu in Philippu ali pa imajo kakšno posebno povezavo z njimi, zato je mladi akzent zapel pesem »Oj, Triglav, moj dom«, eno najljubših Martinovih pesmi, ki so jo predvajali tudi na pogrebu. Marjan Gallob, pevec pri akzentu je povedal, da je bil to za vse poseben proces, pri prvih vajah sploh niso mogli prepevati, ker je bilo preveč ganljivo. Vse nastopajoče zasedbe so imeli sorodstveno ali prijateljsko povezavo z Danielom, Martinom in Philippom. Poleg akzenta in mladega akzenta so bili na odru Rudi Katholnig&Hans Peter Steiner, Kärntner Viergesang in Stefan Skreinig&Anna. Koncert je bil lep sam po sebi, a v razprodani dvorani v Ločah se je čutilo – to je mnogo več kot le koncert.

Na dobrodelnem koncertu so zbirali denar za Gorsko reševalno službo Beljak in Koroško združenje za otroke z rakom. Predstavnika obeh organizacij sta se na koncu tudi zahvalila za darove. Zadnja pesem, ki jo je zapel akzent, je bila posebej pomenljiva: »Jezus je luč sveta – Jesus is the Light of the World.« Poseben večer so moderirali Tobias in Marko Ressmann ter Veronika Lesjak in Anica Lesjak-Ressmann. Nihče ni odšel domov praznih rok, saj si je vsak lahko izbral zgoščenko iz Danielove zbirke, ki je obsegala več ko tisoč CD-jev. V zvezi s tem je bila povezana tudi posebna tombola.

Škof Jože Marketz, Jurij Buch, Stanko Olip in Stanko Trap so bili med občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo Kulturni dom Loče. Škof Marketz je naslednji dan, ko je imel birmo v Dobrli vasi pri pridigi govoril tudi o tem koncertu, kako se ga je dotaknil in da je to velik dar, ko v veri zaupamo, da se bomo z našimi dragimi, ki so odšli, po smrti še videli.

»Vsi trije so ljubili življenje in so radi praznovali, zato naj bo ta večer praznik življenja in veselja,« so povedali o Danielu, Martinu in Philippu. Organizatorjem je res uspelo, da je bil koncert spominov in sledi praznik veselja in življenja, tako v uradnem delu kot tudi na pogostitvi. Čutile so se besede, ki jih je zapisal Tone Kuntner: »Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj – med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.«

Mateja Rihter