Avstrijska Unescova komisija je v seznam nesnovne kulturne dediščine sprejela šest novih elementov. Med sprejetimi elementi sta dva iz Koroške, oba z dvojezičnega območja in zato vpisana v seznam v obeh deželnih jezikih: Georgijagen / Šentjurja jagat in Striezelwerfen in Stein im Jauntal / Metanje štručk v Kamnu v Podjuni. Slovesna podelitev listin je bila 5. decembra v Kremsu ob Donavi. Navzoče je pozdravil generalni tajnik avstrijske Unescove komisije Martin Fritz, ki je domačin iz občine Bekštanj. Za Inštitut za slavistiko celovške univerze in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik je bila na slovesni vročitvi listin članica razširjenega odbora etnologinja Herta Maurer-Lausegger. Skupaj z etnologinjo Martino Piko-Rustia sta sestavili izvedensko mnenje za element Šentjurja jagat.

Pobudo za vpis jurjevanja v gornjem Rožu in v okolici Osojskih Tur je dala vaška skupnost Dorfgemeinschaft Latschach, ki je povezala razne iniciative in pripravila skupno prošnjo. DG Latschach zastopa široko iniciativo nosilcev šege, v katero so vključena tudi slovenska kulturna društva v Bekštanju, ki skrbijo za ohranjanje slovenskih verzov pri obhodu hiš na predvečer svetega Jurija 22. aprila. Za posredovanje pomena šege ter nemških in slovenskih verzov skrbijo tudi dvojezične šole na območju okoli Baškega jezera, kjer je šega živa. Sodelovanje poteka tudi z gasilci, ki spremljajo šego oz. prižiganje ognja ob začetku šege, ko otroci skupno zmolijo očenaš v obeh jezikih.

Metanje štručk v Kamnu v Podjuni je znana šega, ki jo izvajajo vsako leto na prvo nedeljo v februarju pred župnijsko cerkvijo v občini Škocjan ob Klopinjskem jezeru. Lihardine štručeje ali kržeje, to so manjši kruhki iz ržene moke, mečejo z ganka nekdanje grajske majerije. Številna množica čaka, da ujame blagoslovljene štručke, ki ljudi obvarujejo pred boleznimi, lakoto in nesrečo. Za vpis šege je skrbelo društvo Kulturverein Stein im Jauntal, priporočilo pa je napisal tudi Jože Till. »Metanje štručejev na god svete Liharde je velika tradicija v Kamnu in občina Škocjan je zelo ponosna, da sprejema listin,o« je v slovenščini poudaril prvi podžupan Alois Lach na slovesni predaji listin ob vpisu v register nesnovne kulturne dediščine v Avstriji, ko je Metanje štručk v Kamnu v Podjuni kratko predstavil tudi v slovenščini.

Vpis obeh šeg v seznam nesnovne kulturne dediščine je povezan z obvezo, da je treba šege, ki so jih generacije pred nami posredovale naprej, na sodoben način posredovati mlajši generaciji in skrbeti za to, da šege ostanejo žive – tudi v obeh deželnih jezikih.

Avstrijska Unescova komisija je prve elemente v seznam nesnovne dediščine sprejela pred petnajstimi leti. Doslej je skupno vpisanih 178 elementov, med njimi so štirje z dvojezičnega območja Koroške: Slovenska ledinska in hišna imena, Ziljski žegen in ziljska noša ter oba na novo vpisana elementa. hml/mpr